Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nič (951-975)
- metúljčnica -e ž (ȗ) 1. nav. mn., nestrok. rastline z metuljastimi cveti in s stroki, strok. metuljnica: detelja, fižol in druge metuljčnice 2. redko vreči podobna priprava z ročajem za lovljenje metuljev; metuljnica: metuljar z metuljčnico v roki ♪
- metúljnica -e ž (ȗ) 1. nav. mn., bot. rastline z metuljastimi cveti in s stroki, Fabaceae: metuljnice bogatijo zemljo z dušikom; gojiti, sejati metuljnice; detelja, fižol in druge metuljnice 2. vreči podobna priprava z ročajem za lovljenje metuljev: celo popoldne je z metuljnico tekal za metulji / izprazniti metuljnico ♪
- mezgóvnica -e ž (ọ̑) anat. žila, po kateri se pretaka mezga: vnetje mezgovnic ♪
- mikálnica -e ž (ȃ) delavnica, obrat za mikanje: mikalnica in predilnica ♪
- milíčnica tudi míličnica -e ž (ȋ; ȋ) ženska oblika od miličnik: sprejemati dekleta za miličnice / prometne miličnice ♪
- mílnica -e ž (ȋ) 1. raztopina mila v vodi: narediti milnico; oprati kaj v milnici, z milnico; gosta, razpenjena milnica; delati mehurčke iz milnice / pri britju se na debelo namaže z milnico 2. bot. rastlina z belimi, rožnatimi ali rožnato rdečimi cveti v socvetju, Saponaria: navadna, rdeča milnica ♪
- mílničen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na milnico: milnična pena ♦ med. milnični klistir ♪
- mimobéžnica -e ž (ẹ̑) geom. premica, ki druge premice ne seka niti ji ni vzporedna ♪
- mínica 1 -e ž (ȋ) manjšalnica od mina2: kupiti škatlico minic ♪
- mínica 2 -e ž (ȋ) zool., v zvezi zlata minica hrošč bleščeče rumenkasto zelene barve, ki se hrani s cvetnim prahom, Cetonia aurata: pikapolonice in zlate minice ♪
- mirodílnica -e ž (ȋ) zastar. drogerija: to mazilo dobiš v lekarni ali v mirodilnici ♪
- míšnica -e ž (ȋ) 1. zelo strupen bel prah brez okusa: zastrupiti se z mišnico; med hrano je pomešala ščepec mišnice 2. past za miši: nastaviti mišnico; počuti se kot (ujet) v mišnici; pren., ekspr. zakaj bi po nepotrebnem lezli v mišnico; mišnica usode ♪
- mítnica -e ž (ȋ) nekdaj manjša stavba ali prostor za pobiranje mitnine: ustaviti se pri mitnici; mestna mitnica ♪
- mítničar -ja m (ȋ) nekdaj uslužbenec, ki pobira mitnino: na mostu so ga prestregli mitničarji ♪
- míznica -e ž (ȋ) raba peša predal sredi mize tik pod ploščo: odpreti, zakleniti miznico; vzeti žlico iz miznice ∙ ekspr. roman je obležal v urednikovi miznici ni bil objavljen ♪
- mladénič -a m (ẹ̄) 1. dorasel mlad moški, ki še ni poročen: vse mladeniče so poklicali k vojakom; zasnubil jo je črnolas mladenič; lep, postaven mladenič 2. doraščajoča oseba moškega spola: nesrečo je povzročil neznan mladenič; dolgolas mladenič; sedemnajstleten mladenič; ekspr.: taki mladeniči nam ne bodo ukazovali; rosni mladeniči ● ekspr. jezni mladenič kdor z nastopi v javnosti izraža odklonilen odnos do obstoječih razmer, norm; ekspr. večni mladenič moški, ki je videti mlajši, kot je v resnici ♪
- mladolétnica -e ž (ẹ̑) mladoletna ženska: reševati probleme mladoletnikov in mladoletnic ◊ zool. mladoletnice žuželke z dvema paroma neenakih kril, katerih ličinke živijo v vodi, Trichoptera ♪
- mladóstnica -e ž (ọ̑) knjiž. doraščajoča mlada ženska: mladostnice rade posnemajo filmske zvezde; roman je izpoved mladostnice; moda za mladostnice ♦ ped. ženska v dobi med puberteto in zrelostjo ♪
- mlakúžnica -e ž (ȗ) redko voda v mlakuži, iz mlakuže: žabe v mlakužnici ♪
- mlatílnica -e ž (ȋ) stroj za mlatenje žita: pognati mlatilnico; ropot mlatilnic na vasi ♪
- mlatílničar -ja m (ȋ) kdor dela z mlatilnico: kombajnarji in mlatilničarji ♪
- mléčnica -e ž (ẹ̄) 1. knjiž. mlekarica, molznica: posestvo redi šeststo mlečnic / krava je dobra mlečnica 2. nar. prostor za hlajenje in shranjevanje mleka: odnesti mleko v mlečnico 3. bot. lističasta goba z brezbarvnim ali obarvanim mlečkom, Lactarius: užitne in strupene mlečnice / poprova mlečnica ◊ bot. mlečnice rastline z zelo drobnimi cveti v socvetjih, Euphorbiaceae ♪
- mlekárnica -e ž (ȃ) agr. prostor, navadno pri hlevu, za hlajenje in shranjevanje mleka: ob hlevih gradijo moderno mlekarnico ♪
- mnemotéhničen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na mnemotehniko: glasba je odlično mnemotehnično sredstvo / ta razlaga ima le mnemotehničen pomen ♪
- mnogocvétnica -e ž (ẹ̑) nav. mn., vrtn. vrtnica z mnogo cveti v šopih: gojil je več sort mnogocvetnic ♪
826 851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051