Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nič (8.939-8.963)


  1.      preobremenjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od preobremenjevati: preobremenjevanje vozila / preobremenjevanje učencev z učenjem letnic ♪
  2.      preobvézati  in preobvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) na novo obvezati: preobvezal ga je bolničar; preobvezati ranjenca / preobvezati rano ♪
  3.      preohlápen  -pna -o prid. (á ā) preveč ohlapen: preohlapne hlače / preohlapne mišice / ekspr. ta definicija je preohlapna ♪
  4.      preorganizírati  -am dov. (ȋ) na novo organizirati: preorganizirati šolstvo; zdravstvo se je preorganiziralo ∙ redko delavnico so preorganizirali po najsodobnejših načelih preuredili, predelali ♪
  5.      preostájati  -am nedov. (ā) nav. 3. os. (večkrat) biti še a) neporabljen, nerazdeljen; ostajati: nikoli mu ne preostaja dosti časa; kaj pa še hočeš, saj vam doma vsega preostaja b) neopravljen, nenarejen: preostajalo mu je še nekaj izpitov c) nav. ekspr. edino mogoč, primeren: preostaja mu samo dvoje: da gre ali pa da se pobota z materjo; ne preostaja mi nič drugega, kot da govorim z njim ♪
  6.      preostáti  -stánem dov. (á ȃ) nav. 3. os. biti še a) neporabljen, nerazdeljen; ostati: pred odhodom vlaka ji je preostalo še nekaj časa, pa je šla še v trgovino; kruha ji je preostalo le še za nekaj dni; do konca meseca mu ni preostalo več mnogo denarja b) neopravljen, nenarejen: preostalo mu je še nekaj izpitov c) nav. ekspr. edino mogoč, primeren: ne preostane mu nič drugega, kot da ga prosi za pomoč; kaj nam po vsem tem še preostane kaj lahko še storimo / oškodovancu preostane samo še tožba; prim. preostali ♪
  7.      prepádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. knjiž. padati, spuščati se: prišla sta do sten, ki so strmo prepadale v morje / ekspr. na tem mestu prepada planota v ozko dolino 2. star. propadati, uničevati se: bolelo ga je, ko je videl, kako vse prepada prepadajóč -a -e: prepadajoča vas ♪
  8.      preparácija  -e ž (á) 1. prepariranje: preparacija metuljev, rastlin / za preparacijo angleškega berila je porabil precej časa 2. šol. zvezek za izpisovanje neznanih besed, slovničnih oblik iz besedila: pokazati profesorju preparacijo; iztrgati list iz preparacije ♪
  9.      preparandíja  -e ž (ȋ) zastar. učiteljišče: hoditi v preparandijo; poučeval je na preparandiji ♦ šol. preparandija nekdaj razred, tečaj za učence z nezadostno izobrazbo, namenjen pripravi za vstop na učiteljišče, pripravnica ♪
  10.      preparandístka  -e ž (ȋ) zastar. učiteljiščnica: srečanje preparandistk; preparandisti in preparandistke ♪
  11.      preparándka  -e ž (ā) zastar. učiteljiščnica: sin je bil gimnazijec, hči pa preparandka ♪
  12.      prepárati  -am dov. (ȃ) 1. navadno z vzdolžnim rezanjem, trganjem narediti, da kaj ni več celo: preparal je rokav in obvezal ranjenca / preparati živali trebuh / redko z lasnico je preparala ovitek pretrgala, raztrgala 2. ekspr. pretrgati, razdeliti: blisk za hip prepara temo / strel je že drugič nasilno preparal tišino prepáran -a -o: igrači je iz preparanega trebuha visela žima ♪
  13.      preparírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. pripravljati žival, rastlino ali njene dele za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: v naravoslovnem krožku so se učili preparirati metulje, žuželke in druge živali; sam je prepariral nekaj travniških rastlin za v šolo; znati preparirati ptiče 2. z določenim postopkom pripravljati, obdelovati kaj za uporabo: preparirati hmelj, tobak; pred uporabo kože preparirajo; preparirati papir 3. dov., ekspr. nagovoriti, pridobiti koga za kako dejavnost: končno so ga le preparirali, da je šel z njimi; ni ga lahko preparirati, da bi kaj naredil doma / s svojim poročanjem so javnost tako preparirali, da zaradi dogodkov ni bilo nobenih nemirov ◊ arheol. preparirati izkopanine s kemičnimi ali mehanskimi pripomočki dati izkopaninam prvotno obliko in jih obvarovati pred propadanjem; med. v laboratoriju preparirati srce, pljuča; šol. preparirati lekcijo ugotoviti in izpisati iz lekcije neznane besede, slovnične oblike zaradi (lažjega) prevajanja preparírati se knjiž., redko pripravljati se, učiti se: vsak dan se preparira za predavanje; dobro se je preparirala za vlogo, ki jo je morala odigrati preparíran -a -o: preparirani hrošči, metulji; ima zalogo posebej prepariranega tobaka; les je bil prepariran proti gnilobi ♦ muz. preparirani klavir klavir, ki se mu med strune vstavljajo razni predmeti, da nastanejo novi zvočni efekti ♪
  14.      prepelíčica  -e ž (í) ekspr. 1. manjšalnica od prepelica: rad je poslušal petje prepeličic 2. mlada, ljubka ženska: le kje je našel to nežno prepeličico / kot nagovor dobro spi, prepeličica ♪
  15.      prepelíčka  -e ž (í) ekspr. 1. manjšalnica od prepelica: prepelička je prepevala petpedi, petpedi; otroci so se podili po travniku kot jata prepeličk 2. mlada, ljubka ženska: rad je govoril o svoji prepelički / kot nagovor kam greš, prepelička ♪
  16.      prepelíti se  -ím se nedov. (ȋ í) nar. vzhodno valjati se, (navadno) v sipki snovi; kopati se: stara kokoš se je prepelila in šopirila v prahu ● nar. vzhodno sinička se je prepelila na soncu je frfotala, krilila ♪
  17.      prepeljúh  -a m (ū) slabš. ničvreden, malovreden človek: prepeljuhi in klateži ♪
  18.      preperévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od preperevati: preperevanje gnoja; posledice preperevanja / fizikalno, kemično, mehanično preperevanje kamnin ♪
  19.      prepésniti  -im dov. (ẹ̑) 1. s pesnjenjem spremeniti v verzih napisano literarno delo tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno delo: prepesnil je tudi nekaj ljudskih pesmi / prepesniti sonet v štirivrstičnico ∙ pred objavo je del pesmi prepesnil na novo spesnil // umetniško, soustvarjalno prevesti v verzih napisano literarno delo: prepesniti Homerjev ep; prepesniti iz italijanščine v slovenščino 2. s pesnjenjem, umetniškim ustvarjanjem narediti, da se izraža kaj v določeni pesniški, umetniški obliki: esejist trdi, da je v tej pripovedi Cankar prepesnil Komunistični manifest / prepesniti svoja doživetja v prepričljive verze // ekspr., v zvezi z v preoblikovati kako umetniško delo tako, da nastane to, kar izraža dopolnilo: prepesniti znani ep v simfonijo / prepesniti igro v filmski jezik 3. ekspr. poustvariti kaj na izrazito oseben, pesniški način: ta slikar predmetov ni reproduciral, ampak prepesnil / impresionistični kritik delo, ki ga vrednoti, prepesni prepésnjen -a -o: v slovenščino prepesnjena pesnitev ♪
  20.      prepesnjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s pesnjenjem spreminjati v verzih napisano literarno delo tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno delo: prepesnjevati ljudske pesmi // umetniško, soustvarjalno prevajati v verzih napisano literarno delo: tri leta je prepesnjeval Dantejev ep v slovenščino 2. s pesnjenjem, umetniškim ustvarjanjem delati, da se izraža kaj v določeni pesniški, umetniški obliki: v teh pravljicah je prepesnjeval orientalske pravljične motive / prepesnjevati resničnost v simbole ♪
  21.      prepírati se  -am se nedov. (ȋ ȋ) medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro: nehajte se prepirati; nikoli se ne prepirata; poslušala je, kako se prepirata; ekspr. prepirati se za prazen nič brez vzroka, za oslovo senco za nepomembne, nevažne stvari / o tem se ne bom prepiral s teboj / prepirajo se zaradi premoženja so v sovražnem, neprijaznem odnosu; prepirati se s sosedi / ta ženska se rada prepira je prepirljiva ● ekspr. po drevju so se prepirale šoje se glasno, vreščeče oglašale; preg. kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima prepirajóč se -a -e: pomiril je prepirajoči se ženski ♪
  22.      prepírček  -čka m (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od prepir: med njima so se začenjali drobni, malenkostni prepirčki; pozabiti neprijetni prepirček / zakonski prepirčki ♪
  23.      prepís  -a m (ȋ) 1. glagolnik od prepisati: pri prepisu se je zmotil / opraviti prepis posestva / prepis na drugo šolo / kot pripis na listini, dokumentu prepis je točen 2. izdelek, ki nastane pri prepisovanju: prepis se ujema z izvirnikom; overiti prepis; prepis je poslal prijatelju; predložiti overovljen prepis odločbe, spričevala / knjižnica hrani pismo v prepisu; pesem se je širila v prepisih ♪
  24.      prepísati  in prepisáti -píšem dov., prepíšite (í á í) 1. na novo, bolje napisati: prepiši pismo, da bo bolj čitljivo / prepisati spis na čisto // s pisanjem prenesti s tuje predloge: iz knjige je prepisal vse važnejše podatke; prepisati številke s table; narobe, slabo prepisati / ekspr. novinar je to prepisal iz tujih časopisov nekritično sprejel // skrivaj, na nedovoljen način si pomagati pri pisanju, reševanju nalog: spisa ni sestavil sam, ampak ga je prepisal; prepisati nalogo od sošolca 2. jur. z vpisom v zemljiško knjigo izročiti novemu lastniku: prepisati posestvo na kupca 3. s pogodbo izročiti novemu lastniku: oče mu je prepisal posestvo; hišo je prepisal na sina 4. vpisati na drugo ustanovo: otroka je prepisal na drugo šolo; po enem letu študija se je prepisal na slavistiko ● ekspr. prepisal je velik del vsake noči v pisanju prebil, preživel; knjiž. prepisati cirilski napis v latinico napisati ga v latinici; knjiž. zgodbo so prepisali v filmski jezik filmsko izrazili prepísan -a -o: prepisana šolska naloga; skrbno prepisana pesem; kmetija še ni prepisana nanj; pismo je lepo prepisano ♪
  25.      preplêsti  -plêtem dov., preplêtel in preplétel preplêtla, stil. preplèl preplêla (é) 1. narediti, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat a) čez drugo tako stvar: preplesti trakove, vlakna; mrežasto preplesti; vrvi so se prepletle / preplesti prste b) na več mestih skozi kaj drugega: preplesti butaro zelenja s pisanimi trakovi; preplesti ograjo z bodečo žico 2. s pletenjem popraviti: z vitrami preplesti dno košare 3. rastoč (mrežasto) a) prekriti površino: zidove je prepletel bršljan b) se razširiti v čem: gozdna tla so prepletle korenine / žilice so prepletle meso 4. narediti, da se dvoje, več stvari pojavlja, nastopa skupaj tako, da so opazni včasih bolj elementi ene, včasih druge: avtor preplete dve zgodbi; industrijska kriza se je prepletla z agrarno; pren. njegovo življenje se je čudno prepletlo z njenim // narediti, da se kaj pojavi večkrat, na več mestih: snov je avtor prepletel z nazornimi prispodobami; svoje pripovedovanje je prepletel s spomini ● pajki so prepletli grme s pajčevinami prepredli prepletèn -êna -o: z žilicami prepleten obraz; spotakniti se ob prepletene korenine; z domišljijo prepletena resničnost; gosto prepleten ♪

   8.814 8.839 8.864 8.889 8.914 8.939 8.964 8.989 9.014 9.039  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA