Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nič (8.639-8.663)


  1.      potrében  -bna -o prid., potrébnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. brez katerega določenega dela, dejavnosti ni mogoče zadovoljivo opravljati: zbral mu je vse potrebne podatke; kupiti potrebne pripomočke; za obdelovanje zemlje potrebni stroji; energija, potrebna za delovanje stroja / za to je potreben določen čas, velik napor; potrebni so novi načrti ♦ ekon. družbeno potrebno delo povprečen delovni čas za proizvodnjo določenega blaga // brez katerega kaj ne more biti, obstajati: za življenje je potreben kisik; beljakovine in druge za rast potrebne snovi / potreben mu je počitek; otroku je potrebna ljubezen staršev / ljudje smo potrebni drug drugemu; zelo si mi potreben // katerega nastop, uresničitev ima glede na okoliščine pozitivne posledice: potreben dež; potrebne spremembe; operacija je potrebna 2. v povedni rabi, z rodilnikom ki je v stanju, ko mora kaj dobiti glede na pomanjkanje česa, okoliščine: biti potreben denarja, pomoči; obleka je ponošena, potrebna si nove; potreben je okrepčila kot izsušena zemlja dežja zelo 3. ki po količini, kvaliteti dosega želeno raven: imeti na razpolago potreben čas; zbrali so vsa potrebna sredstva / ima potrebno izobrazbo / dostaviti potrebno količino materiala; dosegati potrebno kvaliteto izdelkov ● nizko iskal je žensko, ker je bil potreben spolno nezadovoljen; ekspr. je že potreben britve moral bi se briti; ekspr. otrok je potreben palice moral bi biti kaznovan, tepen potrébno prisl., v povedni rabi: o tem ni potrebno več govoriti; potrebno je, da greš tja potrébni -a -o sam.: pomagati potrebnim; s seboj so vzeli le najpotrebnejše; ukreniti vse potrebno ♪
  2.      potrébica  -e ž (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od potreba: zaslužil si je nekaj denarja za vsakdanje potrebice ♪
  3.      potrebíti  in potrébiti -im, tudi potrébiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́) drugega za drugim otrebiti: potrebiti gozdove / star.: potrebiti jarek očistiti; potrebili so ves plevel iztrebili potrebíti se in potrébiti se, tudi potrébiti se vet. izločiti po porodu plodove ovojnice iz maternice: krava se je potrebila ♪
  4.      potrepávati  -am nedov. (ȃ) 1. redko potrepetavati: ko ga je poslušala, so ji potrepavale nosnice / luč potrepava 2. ekspr. narahlo potresati: potrepavati s perutmi, z vajetmi ♪
  5.      potrepetávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih trepetati: noge mu potrepetavajo; ustnice so ji potrepetavale od vznemirjenja / glas ji je potrepetaval / ekspr. vrhovi smrek potrepetavajo v vetru ● ekspr. nad reko potrepetava modrikasta meglica je, leži; ekspr. na obrazu mu potrepetava senca žalosti poteze obraza izražajo, kažejo žalost potrepetavajóč -a -e: potrepetavajoče luči na grobovih ♪
  6.      potrésanje  -a s (ẹ́) glagolnik od potresati: s potresanjem insekticidov uničiti mrčes / potresanje glave ♦ gastr. mešanica živil, ki se potresa navadno med plasti testa ♪
  7.      potŕgati  -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s trganjem drugega za drugim odstraniti a) z drevesa, rastline: potrgati grozde, jabolka; potrgati stročji fižol, koruzne storže / grozdje so že potrgali b) sploh: otrok potrga vse gumbe; potrgali so mu našitke; molčali so, kot da bi jim kdo jezike potrgal ∙ ekspr. če ne boš tiho, ti bom ušesa potrgal te bom kaznoval s potegljaji za uhelj; te bom kaznoval sploh 2. s trganjem narediti, da kaj na določenem mestu ali v celoti ne obstaja več: potrgati rože na vrtu; nekdo je že potrgal gobe 3. s trganjem drugega za drugim poškodovati, uničiti: veliko rokopisov so potrgali nevedni ljudje / veter je potrgal telefonske žice / potrgal je že precej hlač raztrgal potŕgan -a -o: potrgani gumbi; potrgano cvetje ♪
  8.      potrjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z besedo, kretnjo izražati, da je kaj prej povedanega ali storjenega v skladu z resničnostjo: s tem potrjuje njegove besede / potrjevati kaj s prisego / zastar. potrjuje njegovim besedam pritrjuje 2. s podpisom, pečatom delati, da postane kaj veljavno, (uradno) priznano: potrjevati dokumente / potrjevati zaključne račune // delati, da postane kaj veljavno, (uradno) priznano sploh: potrjevati že prej sprejete sklepe; formalno potrjevati 3. s podpisom, pečatom izražati, da je kaj sprejeto: potrjevati pošiljke / dov. podpisani potrjujem, da sem pismo prejel 4. kazati pravilnost, točnost česa: odkritja potrjujejo domneve; to naše ugotovitve le potrjuje / današnji knjižni jezik teh besed ne potrjuje nima // navadno v zvezi z v delati, da je kdo bolj prepričan o upravičenosti česa: potrjevati koga v domnevi, sumu / to ga potrjuje v prepričanju, da je ravnal prav / zastar. ni mogel molče potrjevati njegovega življenja odobravati 5. publ. kazati upravičenost obstoja: s pisanjem v maternem jeziku potrjuje sebe in svoj narod; ob vsaki novi nalogi se organizacija znova potrjuje ● redko vsaka zmaga ga potrjuje v dobrem in odvrača od slabega utrjuje; preg. izjema potrjuje pravilo potrjuje smiselnost njegovega obstoja ♪
  9.      potŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) 1. navadno s skrčenim kazalcem večkrat zapovrstjo udariti po vratih kot prošnja za vstop: preden vstopiš, potrkaj; močno, tiho potrkati; brezoseb. sredi noči je potrkalo / potrkati na okno, vrata / s pestjo potrkati po vratih 2. večkrat zapovrstjo narahlo udariti po čem, navadno z določenim namenom: potrkati s peto ob tla; potrkati po sodu, če je poln / žolna potrka s kljunom po deblu; prijel ju je za lase in potrkal z glavama skupaj / prijateljsko ga je potrkal po rami potrepljal 3. ekspr., z oslabljenim pomenom pojaviti se, nastopiti: v njem je potrkala topa bolečina / bolezen, zima je potrkala na vrata se je začela; sočutje je potrkalo na njeno srce začutila je sočutje ● za zdaj je še kar zdrav, moram potrkati upam, da bo še naprej; po ljudskem verovanju potrkati po čem, da ne bi imela ta izjava negativnih posledic; kozel, oven ga je potrkal napadel z glavo, rogovi; ekspr. potrkati na srce, vest koga skušati mu vzbuditi čustva, čut za pravičnost; ekspr. potrkaj znova na vrata založbe, pri založbi, če imajo kaj dela zate vprašaj pri založbi; ekspr. drugje potrkaj, tu ne bo nič vprašaj, prosi potŕkati se v zvezi z na, po s trkanjem, rahlim udarjanjem po določeni stvari izraziti to, kar določa sobesedilo: pameti jim manjka, se je potrkal po čelu; to za nas ni nič, se je potrkal po denarnici; to smo pa mi, se je potrkal po prsih / ekspr. skesano se potrkati na prsi priznati krivdo potŕkan -a -o etn. pri katerem plesalec udarja z nogami ob tla: potrkani ples; potrkana polka ♪
  10.      potrobíti  in potróbiti -im dov. (ȋ ọ́) dati signal s hupo: voznik je potrobil, da bi se ljudje umaknili ● nar. steklenico vina je sam potrobil popil ♪
  11.      potúhtati  -am dov. (ú) pog. izmisliti si, domisliti se: ali si ti to potuhtal; vedno je potuhtal kaj zanimivega; potuhtati nov načrt // ugotoviti, spoznati: dolgo časa niso mogli potuhtati, kje je napaka ∙ pog. kmalu ga je potuhtala ugotovila, kakšen je v resnici; ugotovila, kakšen namen ima ♪
  12.      potvárjati  -am nedov. (á) 1. natančno posnemati kaj z namenom goljufanja; ponarejati: potvarjati listine // prikazovati kaj drugače, kakor je; pačiti: članek potvarja dejansko stanje; potvarjati dejstva, resnico 2. publ. maličiti, kvariti: potvarjati jezik potvárjati se publ. pretvarjati se: kaj bi se potvarjal ♪
  13.      poudáren  -rna -o prid. (á ā) lingv. naglasen: poudarne dvojnice / poudarno znamenje ♪
  14.      poudáriti  -im dov. (á ȃ) 1. izgovoriti izrazito, s poudarkom: poudaril je vsako besedo; z ironijo je poudaril zadnje besede / poudariti besedo na prvem zlogu naglasiti 2. z govorjenjem dati vsebini povedanega, navedenega večjo pomembnost: na koncu so poudarili glavno misel razprave; posebej je poudaril, da bo prišel pravočasno / pisatelj je v romanu poudaril zlasti stisko sodobnega človeka // narediti bolj izrazito, bolj opazno: poudariti obrvi, oči s šminko; z obleko je še poudarila svojo postavo poudárjen -a -o: poudarjene razlike; poudarjeni šivi na obleki ∙ ima zelo poudarjene ličnice izrazite; prisl.: spregovoril je poudarjeno; poudarjeno lirski značaj umetnosti ♪
  15.      poúk  -a m (ȗ) 1. organizirano, sistematično podajanje učne snovi v šoli: pouk se začne septembra; danes imamo šest ur pouka / jezikovni pouk; pouk branja in pisanja; pouk v maternem jeziku / pouka prost dan / učenec moti pouk; pripravljati se za pouk; otroški starosti primeren pouk 2. glagolnik od poučiti: pouk o nastalih razmerah; v tej stvari je potreben pouka // kar omogoči določeno znanje, vedenje o čem: zapomnil si je njegov pouk; v knjigi je pouk o tem / to naj ti bo v pouk ◊ jur. pravni pouk o pravicah in dolžnostih pravnega subjekta; del odločbe o možnem pravnem sredstvu zoper to odločbo; ped. individualizirati pouk prilagoditi pouk sposobnostim, posebnostim ali interesom posameznih učencev; elementarni pouk v prvem razredu osnovne šole, ki obravnava elemente predmeta; frontalni pouk pri katerem sodelujejo vsi učenci istočasno, z istim gradivom pod neposrednim učiteljevim vodstvom; kabinetni pouk pri katerem se vsak učni predmet poučuje v posebej za določeno stroko opremljeni učilnici; šol. celodnevni pouk delo šole v dveh izmenah; pouk istih učencev dopoldne in popoldne; celostni pouk ki ni razdeljen po predmetih; indirektni pouk pri katerem učitelj sam ne poučuje, ampak organizira samostojno, tiho delo učencev; kombinirani pouk dveh ali več razredov hkrati z izmeničnim posrednim in neposrednim poučevanjem posameznega razreda ali več razredov; predmetni pouk pri katerem poučuje posamezen predmet predmetni učitelj; razredni pouk v nižjih razredih osnovne šole, pri katerem poučuje v isti skupini učencev en učitelj vse predmete ali večino predmetov ♪
  16.      povabíti  in povábiti -im dov. (ȋ á) izraziti, sporočiti komu željo a) da kam pride, se udeleži česa zlasti zaradi pogostitve: pripravil je svatbo in povabil dosti prijateljev; povabiti na fantovščino, kosilo; povabil je vso družbo k sebi na dom / povabiti koga na obisk, počitnice b) da kam pride, se udeleži česa sploh: gledališče je povabilo v tej sezoni več tujih pevcev; povabiti dosti tujih strokovnjakov na kongres / povabil ga je na zagovor poklical c) naj kaj naredi, dela: povabil jih je k razpravi, sodelovanju; povabil je navzoče na ogled razstave; povabil jih je, naj vstopijo / povabil jih je jest; povabil jo je plesat / povabiti goste na vrt ● povabiti k mizi jest, pit; v družbo, ki je pri mizi; povabiti na češnje obirat, jest češnje; ekspr. povabiti koga na kozarec na družabni sestanek ali pogovor, pri katerem se pije navadno alkoholna pijača; povabiti v goste na pogostitev, navadno ob kakem pomemben dogodku povábljen -a -o: biti povabljen na večerjo; sam.: prišli so vsi povabljeni ♪
  17.      povéd  -i ž (ẹ̑) 1. lingv. najmanjša samostojna enota jezikovnega sporočila, ki je lahko tudi že sama sporočilo: to poved sestavljajo trije stavki / zložena poved 2. knjiž., redko vsebina, snov: v teh verzih se že čuti spreminjanje povedi 3. zastar. napoved: njegova poved se je uresničila ♪
  18.      povédati  povém dov. (ẹ́) 1. narediti, da kdo kaj izve, se s čim seznani a) z govorjenjem: povedati ceno, ime, svoje mnenje, novico; povedati komu za pot; odkrito povedati; povedati po angleško / povem ti, če ne boš tega povedal drugim; očetu bomo povedali, da se potepaš; povedali vam bomo, kdaj pridite sporočili vam bomo, obvestili vas bomo; povedal sem vam, da ne grem rekel; tega niste povedali dovolj jasno izrazili / povejte račun, prosim b) z jezikovnimi sredstvi: v članku je povedal dosti novega / kako je do tega prišlo, pove knjiga / kot smo že zgoraj povedali, proizvodnja narašča c) s čim sploh: z gibi, očmi komu kaj povedati; gluhonemi je to povedal s prsti / če je slika dobra, pove vse in ne potrebuje besedila / ekspr. ogledalo mu je povedalo, da se je postaral pokazalo; ta kazalec pove, kdaj doseže temperatura kritično točko; te številke povejo, koliko smo zaslužili izražajo, kažejo // izgovoriti, izreči: bolnik je povedal nekaj besed / prvi stavek je povedal šepetaje // izraziti, posredovati določeno besedilo: pravljico jim je večkrat povedala; povedati pesem na pamet 2. dati osnovo za kako misel, sklep: bledica na njenem obrazu mu je povedala, da je bolna; nered v sobi jim je povedal, da so bili v njej tatovi; tvoje bele roke so mi povedale, da nisi kmet / markacija, znak pove, kje moraš zaviti 3. v medmetni rabi, v zvezi povem ti, vam izraža a) trdno prepričanost: službo bo kmalu pustil, povem ti b) opozorilo, svarilo: povem ti, pazi se, kaj govoriš; da vam povem, z njim se ni šaliti // poudarja povedano: povem ti, bilo je zelo nevarno; junak je bil, povem vam, da malo takih // v zvezi česa, kaj ne poveš izraža presenečenje, dvom: kaj ne poveš: da si denar izgubil / on je bil tukaj. Česa ne poveš ● ekspr. to ime mi ne pove nič osebe s tem imenom ne poznam; v zvezi z določeno stvarjo ne vem o osebi s tem imenom nič; ekspr. nos mu je povedal, kaj mora ukreniti začutil je; ekspr. o tem bi se dalo še marsikaj povedati je znanega še marsikaj; o tem vejo ljudje veliko povedati ljudje veliko pripovedujejo o tem; star. ona zna povedati prihodnost, srečo napovedati; ekspr. kaj boste dobrega povedali kakšne novice prinašate; ekspr. povedal ji je nekaj gorkih zelo jo je oštel; ekspr. naj le pride, da mu povem svoje da ga oštejem, mu izrazim nezadovoljstvo; ekspr. bilo je lepo, da se ne da povedati zelo; ekspr. v obraz povedati komu izraziti, navadno ogorčenje, jezo, neposredno povzročitelju; ekspr. bilo je, kako bi povedal, res malo nerodno kako bi z besedami primerno izrazil; pog. komu kaj nazaj povedati odgovoriti mu, ugovarjati; greh se pove, grešnik pa ne dejanje se razkrije, storilec pa zamolči; preg. povej mi, s kom hodiš, in povem ti, kdo si človek je tak kot njegova družba povédan -a -o deležnik od povedati: s tem je vse povedano; ekspr. nakratko (povedano), nisi pripravljen // star. omenjen, naveden: srečal sem ga leto dni po povedanih dogodkih; sam.: si razumel povedano ♪
  19.      povésiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. premakniti tako, da je usmerjeno nižje, navzdol: povesil je še vročo puškino cev; povesil je sekiro in se oddahnil; nekoliko povesiti / ranjena ptica je povesila krila; povesiti roke / povesiti trepalnice premakniti jih proti licem // spraviti iz pokončnega položaja v smer proti tlom: žival je povesila rep, uhlje / povesiti glavo spraviti jo iz pokončnega položaja v smer proti prsim / rože so povesile cvete; listi so se povesili 2. redko poobesiti, pobesiti: pobil in povesil je vse nasprotnike / povesiti okraske ● povesiti oči usmeriti jih navzdol; povesiti pogled pogledati proti tlom; ekspr. večina ljudi je obupala in povesila roke prenehala si prizadevati, delati za kaj povésiti se spremeniti navadni, naravni položaj v smeri navzdol, zlasti v enem delu: krilo vrat se je povesilo / čeljusti so se mu povesile ● ekspr. greben se mu je povesil ni mu bilo prav, čutil se je ponižanega; nehal je biti domišljav; ekspr. nos (se mu) je povesil z izrazom je pokazal, da je užaljen, prizadet povéšen -a -o: razmajani in povešeni plotovi; povešen rep; povešeni uhlji; povešene prsi; drevo s povešenimi vejami ∙ bolečine zaradi povešenega želodca želodca, ki zaradi shujšanosti, manjše napetosti mišic leži nižje kot normalno ♪
  20.      povésten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. knjiž. tak kot pri povesti: to literarno delo ima nekatere povestne značilnosti 2. zastar. pripoveden, epski: povestni in dramski spisi 3. zastar. zgodovinski: on je povestna, resnična oseba / to je povestno dogajanje ♪
  21.      povêsti  -vêdem dov., povêdel in povédel povêdla, stil. povèl povêla (é) 1. knjiž. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam gre; popeljati: spoštljivo ga je povedel v hišo; povedel jo je v drugo sobo / sam ga je povedel po stopnicah / povedel jih je v boj ∙ vznes. povedel jih je zmagi naproti pod njegovim vodstvom so zmagali; knjiž. povsod so šli za njim, kamorkoli jih je povedel v vsem so ga podpirali 2. publ. priti pri tekmovanju na prvo mesto, pred druge: na ovinku je povedel kolesar Partizana // doseči prednost v igri: v začetku je povedlo domače moštvo / povesti z ena proti nič ♪
  22.      povéstica  -e ž (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od povest: te povestice so izšle tudi v knjigi / pripovedovati otrokom povestice ∙ ekspr. take povestice pripoveduj komu drugemu tega, kar pripoveduješ, ne verjamem ♪
  23.      povéšati  -am nedov. (ẹ́) premikati tako, da je usmerjeno nižje, navzdol: naravnaval in povešal je puško / dvigati in povešati roke / rože so druga za drugo povešale cvete // imeti kaj povešeno: bolna žival poveša rep / rože venejo in povešajo cvete; vrbe povešajo veje do tal ● zadnje čase poveša glavo s povešeno glavo izraža žalost, potrtost; povešati oči imeti usmerjene navzdol; povešati pogled gledati proti tlom povéšati se spreminjati navadni, naravni položaj v smeri navzdol, zlasti v enem delu: streha kozolca se počasi poveša / spodnja ustnica se mu čedalje bolj poveša ♪
  24.      povézati  in povezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. z vezanjem dati skupaj, združiti: povezati lase; povezati pisma s trakom; povezati smuči z jermeni / povezati sestavne dele ostrešja / pšenico je treba povezati v snope / povezati šopek z vezanjem narediti // narediti, da je kaj a) skupaj, združeno: povezati prostore; skušali so povezati ulice starega dela mesta / povezati bregova s pontonskim mostom; telefonsko povezati mestne četrti / s težavo je povezal nekaj misli; smiselno povezati trditve; pren. čustveno, notranje povezati b) z orodnikom v kaki zvezi, odvisnosti: povezati mesto z okolico / povezati znanost s prakso 2. nav. ekspr. narediti, da kdo sodeluje s kom, zlasti na političnem področju: takoj so ga povezali s člani komunistične partije; že pred vojno sem se povezal z njim / takoj sem se povezal 3. namestiti obvezo; obvezati: povezati glavo, roko / povezati ranjenca ● ekspr. če ti ni všeč, poveži culo pojdi, odidi; pog. ne more povezati konca s koncem ne more se redno preživljati povézan -a -o: z njim sem bil dolgo povezan; povezana roka; bila je vsa povezana in krvava; skupine niso bile vojaško povezane; vretenca so gibljivo povezana ♪
  25.      povijálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na povijanje: povijalni pripomočki / povijalni pas podolgovat kos mehke tkanine s trakci, s katerim se dojenčku pritrdi plenica, plenice; povijalne hlačke hlačkam podoben pripomoček za pritrjevanje plenic, navadno iz nepremočljivega materiala ♪

   8.514 8.539 8.564 8.589 8.614 8.639 8.664 8.689 8.714 8.739  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA