Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nič (7.751-7.775)



  1.      pajácek  -cka m () nav. ekspr. manjšalnica od pajac: pajacek jih je zelo zabaval / risati pajacke
  2.      pájček  -čka m () ekspr. manjšalnica od pajek: sedi v kotu kakor pajček
  3.      pajčolánka  -e ž () vrtn. okrasna rastlina z zelo razraslim steblom in drobnimi belimi, rožnatimi cveti v latih, Gypsophila paniculata: gojiti pajčolanke ◊ zool. zlata ribica z zelo dolgimi dvojnimi plavutmi, Carassius auratus
  4.      pájek  -jka m () 1. žival s štirimi pari dolgih, tankih nog in bradavicami, ki izločajo lepljivo snov za pajčevino: pajek prede, ekspr. razpenja mrežo; po kotih je bilo precej pajkov; suh kot pajek; pren., ekspr. med vojno so krvoločni pajki lovili žrtve v svoje mreže // nav. ekspr. kar je po obliki podobno pajku: okrog vratu je imela šal z zlatim pajkom pod brado 2. žarg., avt. vozilo z žerjavom za odvažanje nepravilno parkiranih avtomobilov: njegov avtomobil je odpeljal pajek 3. teh. lunarni modul: pajek pri vesoljski ladji Apolo ● ekspr. tako sem lačen, da mi pajki predejo po želodcu zeloagr. rdeči pajek zajedavec, ki sesa sok na spodnji strani listov; pršica; zool. dolgonogi pajek z dolgimi nogami, ki živi v hišah, Pholcus phalangoides; hišni pajek ki prede lijakaste mreže po kotih, Tegenaria domestica; morski pajek največja jadranska rakovica, Maja squinado; osasti pajek z rumenim, črno progastim zadkom, Argiope bruennichi; vodni pajek pajek, ki živi v zvonasti mreži pod vodo, Argyroneta aquatica
  5.      pájkec  -kca m () manjšalnica od pajek: mladi pajkci
  6.      pakét  -a m (ẹ̑) 1. predmet, predmeti z ovojem zaradi prenosa, prevoza: nesti paket; odpreti, odviti paket; prevezati paket z vrvico; zložiti pakete na polico; velik paket / narediti paket zaviti kaj in prevezati z vrvico / darilni paket za darilo // poštna pošiljka, ki ima določeno velikost, težo, vrednost in embalažo: dostaviti, izročiti paket; oddati paket na pošto; opremiti paket s podatki; poslati kaj kot paket / interniranci so dobivali pakete od doma hrano in druge potrebščine v takih pošiljkah; poslati kaj v paketu / poštni paket 2. pog., z rodilnikom določena večja količina navadno istovrstnih predmetov v ovoju, škatli; zavitek: naročil je pet paketov sveč; paket vžigalic 3. publ. več na kak način med seboj povezanih stvari: paket informacij, storitev; paket ukrepov, zakonov ◊ adm. paket kartic določeno število (luknjanih) kartic, na katerih so podatki, program; paket programov kar spada pod določen proces, operacijo; ekon. kontrolni paket delnic v kapitalistični ekonomiki večje število delnic, ki omogoča delničarjem odločanje o poslovanju delniške družbe; fiz. valovni paket skupina valov; ptt vrednostni paket v domačem prometu z navedeno vrednostjo nad določeno vsoto; v mednarodnem prometu z navedeno vrednostjo ne glede na vsoto; tur. (turistični) paket celotna penzionska oskrba z dodatnimi turističnimi storitvami
  7.      pakétek  -tka m (ẹ̑) manjšalnica od paket: dati paketek v torbo / od doma je dobila paketek
  8.      pakétič  -a m (ẹ̑) manjšalnica od paket: otroci so ji poslali paketič / pog. paketič tobaka zavojček
  9.      palánka  -e ž () nar. novec majhne vrednosti: Pologar mu ni hotel nič več dati, niti črne palanke (F. Bevk)
  10.      palankín  -a m () v indijskem in kitajskem okolju zaprta nosilnica: kralja so nesli na pozlačenem palankinu
  11.      palatál  -a m () lingv. soglasnik, tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom; palatalni soglasnik: palatali in guturali // soglasnik, za katerim se v končnicah in obrazilih slovenskega jezika namesto glasu o pojavlja e, mehki soglasnik: palatali c, j, č, ž, š, dž
  12.      pálček 2 -čka [č] m () nav. ekspr. manjšalnica od palec: ranila se je v palček
  13.      pálčnik  -a [č] m () 1. nav. mn. rokavica z enim prstom: na rokah je imel palčnike; natakniti, sneti palčnike; usnjeni, volneni palčniki 2. tanka gumijasta prevleka za palec: čez obvezo na palcu so mu dali palčnik 3. nar. zgornji, krajši rogelj senenih vil: palčnik se je zlomil ◊ bot. palčnik dlakava rastlina s temno modrimi zvončastimi cveti v socvetju; koprivasta zvončnica; les. palčnik skobljič za izdelovanje zaokroženih robov ali okroglih palic; voj. palčnik nekdaj železna rokavica z enim prstom kot del oklepa
  14.      pálica  -e ž (á) 1. dolg, tanjši, v prerezu navadno okrogel lesen predmet: odrezati (si), urezati (si), zlomiti palico; opirati se na palico; tepsti, udariti s palico; bambusova drenova, leskova palica; dolga, grčava, kljukasta, votla palica; palica z odebeljenim koncem, kovinsko konico; boji se ga kot pes palice / hoditi ob palici, s palico // navadno s prilastkom kar je po obliki temu podobno: gumijasta, kovinska palica / biljardna, dirigentska palica; čarovna palica po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč; hokejska palica z ukrivljenim spodnjim delom; iskati vodo z iskalno palico bajanico; maršalska palica znamenje maršalskega čina; nabijati smodnik z nabijalno palico; pastirska, ribiška palica; popotna palica; skakalna palica; smučarska palica s krpljico in ročajem z usnjeno zanko; ima črno sprehajalno palico; škofovska palica umetniško okrašena palica z ukrivljenim zgornjim delom; štafetna palica umetniško izdelana votla palica s pismom, poslanico komu // ekspr. udarci (s palico): palice so padale po hrbtu; dobil je dvajset palic po podplatih / umrl je pod palicami; poznali so se mu sledovi palice 2. nekdaj dolžinska mera, 138 cm: dolg je le pet palic ● ekspr. kadar je nagajal, je pela palica je bil tepen s palico; je bil tepen sploh; ekspr. pri njem ne pomagata ne palica ne jok ne huda kazen ne žalost, prizadetost drugih; ekspr. morali bi ga s palico moral bi biti tepen, kaznovan; ekspr. čaka ga beraška palica beračenje, prosjačenje; priti na beraško palico popolnoma obubožati; spravil jih je na beraško palico povzročil je, da so izgubili vse premoženje; star. živeti pod krivo palico imeti škofa za fevdalnega gospoda; preg. palica ima dva konca sovražno dejanje lahko škoduje tudi tistemu, ki tako dejanje storiaer. krmilna palica del krmilne naprave v obliki palice, s katerim se uravnava položaj višinskega krmila, krilc; ekon. valuta zlata v palicah zlata valuta, pri kateri je zlato v palicah plačilno sredstvo za mednarodna plačila; zlato v palicah v obliki kvadrov; fiz. kontrolna palica priprava, s katero se uravnava delovanje jedrskega reaktorja; grad. palica sestavni del paličja, obremenjen s pritiskom ali nategom; natezna, tlačna palica; jur. prelomiti palico nad obsojencem nekdaj odrediti izvršitev sodbe; gorska palica nekdaj sodna palica gorskega gospoda; sodna palica nekdaj znamenje oblasti sodnika, sodnega gospoda; šport. štafetna palica palica določene velikosti, ki jo udeleženci štafete izročajo drug drugemu; predati štafetno palico izročiti jo na določenem prostoru drugemu udeležencu štafete; skok ob palici atletska disciplina, pri kateri se skače čez letvico s pomočjo palice
  15.      páličica  -e ž (á) 1. manjšalnica od palica: v rokah je vrtel paličico; umetniško izrezljana paličica / dirigentska paličica; riž so jedli z (jedilnimi) paličicami; sprehajalna paličica / nastrgati vanilijevo paličico ♦ nav. mn., anat. paličasta vidna čutnica, občutljiva zlasti za svetlobo 2. nav. mn. paličasto pecivo iz kvašenega ali nekvašenega testa: slane paličice
  16.      pálička  -e ž (á) manjšalnica od palica: urezati (si) paličko / kovinska palička; paličke pri ograji / sprehajalna palička ∙ žarg., biol. palička paličasta bakterijafarm. jodna palička na koncu z vato ovita palička za mazanje z jodovo tinkturo
  17.      palír  -ja m (í) žarg. delovodja: oče je bil palir / palir pri gradnji železnice
  18.      páljenka  -e ž (á) zastar. žganje: steklenica paljenke / češnjeva paljenka
  19.      pámeten  -tna -o prid., pámetnejši in pametnéjši (á) 1. ki ravna v skladu z razumom, pametjo: pameten človek bi ravnal drugače; fant je pameten, lahko se zanesete nanj; premalo je še pameten, da bi mu zaupal sporočilo / bila je toliko pametna, da ni ubogala nasveta / pameten bodi, pa bo šlo / kot vzklik bodi no pameten, saj ni toliko vredno // ki izraža tako ravnanje: narediti pameten načrt; njegov nasvet se mu je zdel pameten; pametna beseda, poteza; voditi pametno politiko 2. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: njegovi sodelavci so zelo pametni; ni dovolj pameten, da bi to razrešil // ki vsebuje, izraža sposobnost za tako dojemanje, mišljenje: lep, pameten obraz; ima velike, pametne oči 3. nav. ekspr. čustveno uravnovešen, umirjen: dela naj, pa bo pameten; pri teh letih bi bil že lahko malo bolj pameten 4. ekspr. primeren, ustrezen: reševati kaj na pameten način; vse do pametne mere; priti ob pametni uri; daj ji kako pametno ime / prodati za pametno ceno pámetno prisl.: pametno govoriti, ravnati; najpametneje bi storil, če bi odšel; bila je pametno, okusno oblečena / v povedni rabi edino pametno je, da molčiš pámetni -a -o sam.: pametnejši odneha; povedal je nekaj pametnih; nobene pametne ni rekel; rad bi kaj pametnega napisal; nič pametnega mi ni prišlo na misel
  20.      panarícij  -a m (í) med. kljuvajoče gnojno vnetje na prstu: zdraviti panaricij ♦ vet. bolezen med parklji pri govedu in ovcah, gosenica
  21.      pánikar  -ja m (á) knjiž. paničar: iz naših vrst moramo odstraniti vse omahljivce in panikarje / po naravi ni bil panikar, tokrat pa se je zelo prestrašil
  22.      pánjevka  -e ž () nar. goba medeno rjave barve s temnejšimi luskami na klobuku, rastoča v šopih na panjih in deblih; mraznica: nabirati panjevke
  23.      panjìč  -íča m ( í) manjšalnica od panj: roje čebel je prestavil v panjiče / na panjiču sekati korenje za prašiče
  24.      panjíček  -čka m () manjšalnica od panj: dati čebele v panjiček / vreči panjiček na ogenj / les so narezali na osem centimetrov dolge panjičke
  25.      pánjski  -a -o prid. () nanašajoč se na panj: panjsko ogrodje / čebele nabiralke in panjske čebele // navadno v zvezi panjska končnica čelna, prednja stran panja, zlasti kranjiča: zbirka panjskih končnic

   7.626 7.651 7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA