Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nič (751-775)
- korítnica -e ž (ȋ) grad. navadno betonski element koritaste, trikotne oblike za odtok vode ob robu cestišča: vgraditi koritnice ob cesti ♪
- korúznica -e ž (ȗ) 1. koruzna slama: po njivi je ležala raztresena koruznica; obrali so koruzo in posekali koruznico 2. pog. priležnica: končno se bosta bajtar in njegova koruznica le vzela ♪
- kosílnica 1 -e ž (ȋ) večji stroj za košenje: kosilnica se je pokvarila / motorna, ročna, vprežna kosilnica ♪
- kosílnica 2 -e [u̯n] ž (ȋ) nar. jerbas: Na glavah se jim zibljejo široke kosilnice, pokrite z belimi prti (C. Kosmač) ♪
- kosteníca -e ž (í) 1. agr. sad, katerega meso se nerado loči od koščice: kostenice in kalanke 2. zastar. kostni revmatizem: muči jo kostenica ♪
- kosteníčevje -a s (í) bot. grm s suličastimi listi, belimi cveti v socvetjih in črnimi jagodami; kalina ♪
- kóstnica -e ž (ọ̑) 1. prostor ali stavba za shranjevanje kosti iz prekopanih grobov: iz grobov so prenesli kosti v kostnico; mavzoleji in kostnice 2. nav. mn., zool. ribe, ki imajo ogrodje iz kosti, Teleostei ♪
- kostolómnica -e ž (ọ̑) vet. bolezen odrasle živine, za katero je značilno mehčanje kosti: krava je zbolela za kostolomnico ♪
- košeníca -e ž (í) travnik, navadno v hribovitem, gorskem svetu, ki se kosi enkrat na leto: pasti živino po košenicah; košenice in pašniki // travnik sploh: ob hiši imajo košenico ♪
- košeníčica -e ž (í) 1. nar. (pokošena) trava, seno: grabiti košeničico 2. bot. rastlina z nedeljenimi listi in navadno rumenimi metuljastimi cveti, Genista: barvilna, dlakava košeničica ♪
- košníca -e ž (í) nar. vzhodno pleten čebelni panj, navadno kopaste oblike; koš: košnice so bile brez okraskov ♪
- kotlínica -e ž (í) manjšalnica od kotlina: pred njimi se iznenada odpre kotlinica; leži v kotlinici ♪
- kotlóvnica -e ž (ọ̑) prostor ali stavba, kjer je nameščen parni kotel: postavitev nove kotlovnice za proizvodnjo pare; kurilnica in kotlovnica ♪
- kováčnica -e ž (ā) delavnica, obrat za kovanje: ob cesti je stala kovačnica; iz kovačnice se je razlegalo udarjanje kladiv; pren., ekspr. armada je kovačnica mladih ljudi ♪
- kóvnica -e ž (ọ̑) delavnica, obrat za izdelovanje kovanega denarja: zlato pošiljajo v kovnice / državna kovnica / kovnica denarja // zastar. kovačnica: stopil je v kovnico po žago ♪
- kóvničar -ja m (ọ̑) delavec v kovnici: zaposlen je kot kovničar ♪
- kozmogóničen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kozmogonijo: osnova te pesnitve je kozmogonični mit; kozmogonične ljudske pripovedke / Kantova kozmogonična teorija ♪
- kožéljnica -e ž (ẹ̑) anat. podlaktna kost na palčni strani: podlahtnica in koželjnica ♪
- koženíca -e ž (í) star. pergament: pisati na koženico / stara, potemnela koženica ♪
- kráčnica -e ž (ȃ) zool. kost pri pticah, nastala z zrastjo stopalnic ♪
- krájšnica -e ž (ȃ) redko bližnjica: šel bom kar po krajšnici ♪
- kratkočásnica -e ž (ȃ) ekspr. kratkočasna zgodba, pripoved: pripovedoval mu je burkaste kratkočasnice // kratkočasna ženska: prijetno mu je bilo v družbi te kratkočasnice ♪
- kratkodnévnica -e ž (ẹ̑) bot. rastlina, ki potrebuje za rast ali cvetenje manj kot dvanajst ur dnevne svetlobe ♪
- kŕčnica -e ž (ȓ) 1. knjiž. krčna žila: zdraviti krčnice 2. nar. šentjanževka, šentjanževa roža: čaj iz krčnice ◊ bot. trajnica z rumenimi cveti in navadno prosojno pikastimi listi, Hypericum ♪
- kréčnica -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. rastline, navadno blazinaste, z majhnimi cveti v socvetju, Saxifragaceae ♪
626 651 676 701 726 751 776 801 826 851