Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nič (726-750)


  1.      kóničen  -čna -o prid. (ọ́) teh. stožčast, šilast: konična oblika kladiva / konični ležaj kotalni ležaj, pri katerem imajo kotalke obliko prisekanih stožcev; konični zatič ♪
  2.      koníčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na konica 2: pomanjkanje konične električne energije; močna konična obremenitev cest ♪
  3.      koníčiti  -im nedov. (í ȋ) ekspr., redko šiliti, ožiti: fant je koničil palico ♪
  4.      kóničnost  -i ž (ọ́) teh. lastnost, značilnost koničnega: koničnost orodja ♪
  5.      konjedêrnica  in konjedérnica -e ž (ȇ; ẹ̑) slabš. poslopje, stavba za ubijanje bolnih, oslabelih (domačih) živali; konjačija: odpeljati bolnega konja v konjedernico ♪
  6.      konjeníca  -e ž (í) v nekaterih državah konji in konjeniki v vojski za preboj in hiter prodor v sovražnikovo zaledje: konjenica je napadla // rod kopenske vojske s konji in konjeniki: služil je pri konjenici / lahka, težka konjenica ♪
  7.      konjúšnica  -e ž (ȗ) konjski hlev, navadno večji: konji so bili privezani v konjušnici / vojaška konjušnica ♪
  8.      konôpnica  -e ž (ȏ) 1. zool. sivo rjavkasta divja raca z rumenim kljunom, Anas strepera: dolgorepka in konopnica 2. bot. gozdna rastlina z belimi, rumenkastimi, rdečimi cveti v grozdih, Dentaria: brstična konopnica ♪
  9.      kopalíščnica  -e ž (ȋ) ženska oblika od kopališčnik: bilo je polno kopališčnikov in kopališčnic ♪
  10.      kopálnica  -e ž (ȃ) prostor za umivanje, kopanje, navadno s kopalno kadjo in tušem: umiva se v kopalnici; išče sobo s souporabo kopalnice ♪
  11.      kopírnica  -e ž (ȋ) delavnica, obrat za kopiranje: nesel je nekaj matric v kopirnico; dela v kopirnici ♪
  12.      kopníca  -e ž (í) redko zemeljska površina, na kateri je skopnel sneg; kopno: začele so se kazati kopnice ♪
  13.      koprívnica  -e ž (ȋ) med. kožna bolezen, pri kateri se pojavijo zelo srbeči, rdeče obrobljeni izpuščaji: jedel je jagode in dobil koprivnico ♪
  14.      koprívničast  -a -o prid. (ȋ) med. tak kot pri koprivnici: koprivničast izpuščaj ♪
  15.      koprívničen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na koprivnico: koprivnični izpuščaj / koprivnična koža ♪
  16.      koráčnica  -e ž (ȃ) skladba v ritmu korakanja: godba je igrala koračnico; vesela, žalostna koračnica / pogrebna, svatbena, žalna koračnica; ob spremljavi vojaške koračnice ♪
  17.      korálnica  -e ž (ȃ) 1. nav. mn. živo pisana ribica, ki živi ob koralnih grebenih tropskih morij: koralnice in cevosrčnice 2. zool. zelo strupena, živo pisana ameriška kača, Micrurus: navadna, rumena koralnica ◊ vrtn. nizka sobna rastlina z oranžnimi jagodami, Nertera granadensis ♪
  18.      korénčnica  -e ž (ẹ̑) vrtn. rastlina, ki ima koren: pridelujejo repo in druge korenčnice; korenčnice in gomoljnice ♪
  19.      koreníčevje  -a s (í) koreničje: narezati koreničevja in gomoljev ♪
  20.      koreníčica  -e ž (í) bot. spodnji del kalčka, iz katerega nastane korenina s koreninicami ♪
  21.      koreníčiti  -im nedov. (í ȋ) knjiž. koreniniti: ribez koreniči globlje kot jablana / želja po sreči koreniči v človeškem srcu ♪
  22.      koreníčje  -a s (ȋ) rastline, ki imajo koren, ali omeseneli podzemeljski deli teh rastlin: v juhi se je kuhalo koreničje; okopavati koreničje ♪
  23.      koreníčnik  -a m (ȋ) les. hlod iz spodnjega, najdebelejšega dela debla ♪
  24.      korenínica  -e ž (í) manjšalnica od korenina: stebelce in koreninica / na stranskih koreninah so pognale drobne koreninice / dlakaste koreninice / jesti sladke koreninice ♪
  25.      korístnica  -e ž (ȋ) ženska oblika od koristnik: države koristnice Marshallove pomoči ♪

   601 626 651 676 701 726 751 776 801 826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA