Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nič (651-675) 
- kadétnica -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah vojaška šola, v kateri se gojenci usposabljajo za oficirje: absolvent kadetnice // poslopje te šole: stala sta pred kadetnico ♪
- kadílnica -e ž (ȋ) 1. soba za kajenje: kaditi v kadilnici; kadilnica v gledališču / opijske kadilnice 2. posoda za zažiganje kadila, ki se uporablja zlasti pri verskih obredih: dati kadilo v kadilnico; okrašena, srebrna kadilnica / kaditi s kadilnico ∙ ekspr. vihteti kadilnico komu, pred kom pretirano, navadno nezasluženo slaviti, poveličevati ga ♪
- kakofóničen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kakofonijo: kakofonična glasba / kakofonična beseda kakofónično prisl.: verz je zazvenel kakofonično ♪
- kakofóničnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost kakofoničnega: kakofoničnost skladbe / kakofoničnost stavka ♪
- kálanica -e ž (ȃ) redko 1. klano poleno, navadno dolgo; cepanica: kurijo z bukovimi kalanicami / skladovnica kalanic 2. skodla: streha je bila krita z jelovimi kalanicami ♪
- kalílnica -e ž (ȋ) delavnica, obrat za kaljenje kovinskih predmetov: tovarna ima kovačnico in kalilnico ♪
- kálnica -e ž (ȃ) zool. čebeli podobna žuželka, katere repata ličinka živi v kalni, umazani vodi, Eristalis tenax ♪
- kálovnica -e ž (á) redko klano poleno, navadno dolgo; cepanica: skladovnica kalovnic ♪
- kalúžnica -e ž (ȗ) 1. ob vodah rastoča rastlina z zlato rumenimi cveti: ob jarku je bilo polno kalužnic in spominčic 2. zool., navadno v zvezi živorodna kalužnica v stoječih vodah živeči polž, katerega samica koti žive mladiče, Viviparus viviparus ♪
- kámenica -e ž (ȃ) užitna morska školjka, ki živi prirasla na podlago; ostriga: gojišče kamenic; prim. kamnica ♪
- kámnica tudi kámenica -e ž (ȃ) 1. zool. sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih; kotorna: v rušju je gnezdila kamnica 2. bot. užitna goba, ki z micelijem poveže apnenčasto zemljo v debelo, lehnjaku podobno kepo, Polyporellus tuberaster; prim. kamenica ♪
- kanóničen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kánon: a) kanoničen umetniški izraz / kanoničen spis pristen, neponarejen b) kanonična melodija c) kanonične knjige knjige svetopisemskega kanona / kanonična starost starost, ki jo določa cerkveno pravo za dosego določene stopnje v cerkveni hierarhiji ♪
- kapetánica -e ž (ȃ) star. kapetanova žena: gospa kapetanica ♪
- kapníca -e ž (í) voda, zbrana, prestrežena ob padavinah, navadno s strehe: piti, uporabljati kapnico / rezervoar s kapnico // star. vodnjak za tako vodo: betonirati kapnico / zajemati vodo iz kapnice ◊ geogr. voda, ki pronica skozi kamnino in kaplja s stropa kraških jam ♪
- kápusnica -e ž (ȃ) agr. kulturna rastlina, ki se goji zaradi listov ali omesenelega socvetja, stebla: saditi kapusnice; pomen kapusnic za zimsko prehrano; zelje, cvetača in druge kapusnice ♪
- kášnica -e ž (ȃ) nar. vzhodnoštajersko krvavica: kašnice s kislim zeljem ♪
- kavárnica -e ž (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od kavarna: odprl je prijetno kavarnico // zastar. kavarna: rad zahaja v kavarnice ♪
- kaznílnica -e ž (ȋ) do 1945 zavod za prestajanje daljših kazni odvzema prostosti za odrasle obsojence: bil je paznik v kaznilnici ♪
- kíničen -čna -o (í) pridevnik od kinik: ustanovitelj kinične šole ♪
- kítnica -e ž (ȋ) anat. kitna ovojnica: poškodovati si kitnico ♪
- kládvenica -e ž (ā) zool. morski som s kladivu podobno glavo, Sphryna zygaena ♪
- klafrníca -e ž (í) star. klobuk, navadno s širokimi krajevci: na glavo si je dal klafrnico ♪
- klájnica -e ž (ȃ) redko krmna rastlina ♪
- klánčnica -e ž (ȃ) 1. žel. naprava, s katero se premosti višinska razlika med rampo in vagonom: postaviti klančnico ♦ žel. priprava, gibljivo pritrjena na vagon za prevoz avtomobilov 2. knjiž., redko majhen klanec, vzpetina: spremila ga je do ovinka prve klančnice ♪
- klaníca -e ž (í) nar. klana deska: zaboj iz klanic / zamenjati lojtrnice s klanicami ♪
526 551 576 601 626 651 676 701 726 751 
