Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nič (5.101-5.125)
- káp -a m, mn. tudi kapóvi (ȃ) 1. najnižji rob strehe, s katerega se odteka voda: popraviti kap / s kapa je kapljalo / strešni kap // nav. ekspr. voda, kapljajoča, odtekajoča s strehe, z drevesa: mlada stebla je uničil kap / kap bije zid 2. napušč, pristrešek: hiša ima širok kap / pod kapom so se sušile deske ● ekspr. pijanca so postavili pod kap s silo so ga spravili ven; ekspr. priti z dežja pod kap iz ene neprijetnosti v drugo, še hujšo ◊ agr. gnojiti drevo pod kapom na koncu korenin ♪
- kapálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kapanje: kapalno olje / kapalna cevka; kapalna steklenička ♦ strojn. kapalna mazalka mazalka nad ležajem, iz katere priteka olje v ležaj po kapljah ♪
- kapálka -e ž (ȃ) cevka, navadno steklena, za odmerjanje tekočine po kapljah: dati si kapljice s kapalko / kapalka na steklenički / kapalka za oči ♪
- kapéla -e ž (ẹ̑) 1. rel. v steno poglobljen ali prizidan prostor z oltarjem v stranskem delu cerkve: maševati v kapeli; ljudje so stali tudi v kapelah // manjša stavba s sveto podobo, kipom, namenjena navadno za bogoslužje: ob cesti stoji kapela / krstna kapela krstilnica / pokopališka kapela 2. raba peša manjši orkester, godba: kapela je zaigrala koračnico / vojaška kapela ♪
- kapélica -e ž (ẹ̑) manjšalnica od kapela: stranska kapelica / romarska kapelica / na razpotju so sezidali kapelico ♪
- kápica -e ž (á) 1. manjšalnica od kapa: pokriti se s kapico; volnena kapica; kapica s cofom ∙ nar. farške kapice trdoleska 2. rabi se samostojno ali s prilastkom majhni kapi podoben del česa: lakaste kapice na čevljih / steklenica se zapira z gumijasto kapico / vžigalna kapica posodica z razstrelivom, s katerim se povzroči eksplozija glavnega razstreliva ◊ bot. koreninska kapica varovalno tkivo iz rahlo povezanih celic, ki obdaja vršičke korenin; geom. krogelna kapica z ravnino oddeljeni del krogle, manjši od polkrogle; zool. kapica del želodca prežvekovalcev, v katerem se hrana sprijema v kepe ♪
- kapitálček -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od kapital 2: pridobil si je precejšen kapitalček / politični kapitalček ♪
- kapitalizácija -e ž (á) 1. nav. ekspr. sprememba v kapitalista, v kapitaliste: kapitalizacija privatnih proizvajalcev / kapitalizacija Amerike nastanek kapitalizma v Ameriki 2. ekon. izračunanje vrednosti kapitala na osnovi njegovega donosa: kapitalizacija dobička ♦ fin. kapitalizacija obresti pripis h glavnici ♪
- kapitalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. nav. ekspr. napraviti kaj kapitalistično: kapitalizirati obrt / nove razmere so ta družbeni razred kapitalizirale 2. ekon. spremeniti v kapital: kapitalizirati prihranke; pren., ekspr. kapitalizirati znanost // izračunati vrednost kapitala na osnovi njegovega donosa: kapitalizirati dohodek; kapitalizirati zemljiško rento ◊ fin. kapitalizirati obresti pripisati jih h glavnici kapitalizíran -a -o: kapitalizirani kmetje ♪
- kaplánček -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od kaplan: mladi kaplančki ♪
- káplja -e ž (á) 1. tekočina v obliki kroglice: kaplja kane, pade; debele, drobne, težke, velike kaplje; kaplja olja; podobna sta si kot kaplja kaplji / deževne kaplje; potne kaplje; rosne, vodne kaplje / voda se nabira kaplja za kapljo; ekspr. ljudje so prihajali po kapljah v presledkih drug za drugim; vlaga sili iz zidu v kapljah; ekspr. popiti do zadnje kaplje vse // madež, lisa, ki ga povzroči takšna tekočina: na cesti so se poznale velike kaplje / strjena kaplja krvi / obrisati kaplje z okna ∙ pomoč je zalegla toliko kot kaplja v morje nič; zelo malo; pesn. človek je kot kaplja na veji njegova usoda je negotova; je nepomemben, neznaten 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina tekočine: privoščiti si vsaj kapljo vina; zadnja kaplja krvi ji je izginila z obraza / boriti, braniti se do zadnje kaplje krvi dokler bo še kdo živ; pri izviru ni bilo niti
kaplje vode prav nič; pren., knjiž. rad bi zaužil vsaj kapljo sreče 3. pog., navadno s prilastkom alkoholna pijača, zlasti vino; kapljica: v tej gostilni imajo dobro kapljo / vinska kaplja ♪
- kápljica -e ž (á) 1. manjšalnica od kaplja 1, 2: a) kapljice padajo / deževne, vodne, znojne kapljice / razpršiti tekočino v drobne kapljice / jemati zdravilo po kapljicah; sprememba je nastajala počasi, kakor po kapljicah / grenka kapljica spoznanja b) po kosilu spije samo kapljico vina / ko bi imel vsaj kapljico poguma 2. pog., navadno s prilastkom alkoholna pijača, zlasti vino: točijo dolenjsko kapljico; pristna, žlahtna kapljica / vinska kapljica 3. mn. tekoče zdravilo, katerega količina se za uporabo odmerja s številom kapljic: zdravnik predpiše kapljice; dajati si kapljice v uho / jemati kapljice uživati jih / kapljice za oči / baldrijanove kapljice ♪
- kápsula -e ž (ȃ) 1. zdravilo v želatinastem ali škrobnem ovoju: pogoltniti kapsulo; kapsule in tablete / prodajati zdravilo v obliki kapsul / ricinusovo olje v kapsulah 2. teh. del vesoljske ladje brez osnovnih potisnih raket: kapsula z dvema članoma posadke / kapsula vesoljske ladje / kapsula pristane na luni lunarni modul 3. anat., navadno s prilastkom tkivo, ki ovija kak organ; ovojnica: ledvična, sklepna kapsula ♦ biol. bakterijska kapsula trdna ali sluzasta snov, s katero se obdajo nekatere bakterije, bakterijska ovojnica ♪
- kapúca -e ž (ȗ) koničasto pokrivalo, navadno prišito ali pripeto k oblačilu: potegniti si kapuco čez glavo, na glavo; dežni plašč s kapuco ♪
- kápusen -sna -o prid. (ȃ) zool., navadno v zvezi kapusna muha muhi podobna žuželka, ki uničuje zlasti kapusnice, Chortophila brassicae ♪
- kápusov -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kapus: kapusovi listi ◊ zool. kapusov belin dnevni metulj z belimi krili, katerega gosenice objedajo liste kapusnic, Pieris brassicae; kapusov goseničar žuželka, ki zalega jajčeca v gosenice kapusovega belina, Apanteles glomeratus ♪
- kapút prid. neskl. (ȗ) nižje pog., v povedni rabi 1. mrtev, ubit: če ne bežite, boste kaput 2. uničen, razbit: avto je kaput ♪
- kàr čésar zaim., čémur, kàr, čémer, čímer [mǝr] (ȁ ẹ̑) 1. v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki določa zaimensko odnosnico srednjega spola, nakazano v nadrednem stavku: navdušuje se za vse, kar je lepo; nekaj je na njem, kar odbija; to je najpametnejše, česar si se mogel domisliti; naredi, kar hočeš; mnogo je takega, kar moramo odklanjati; to je edino, s čimer se ne strinjam / elipt. stori, kar veš, da moraš / prejel sem Vaše pismo, za kar se zahvaljujem; neprav. v knjigi ni nič takega, kar bi ne znal česar ∙ ekspr. kar je, (to) je izraža sprijaznjenje z nastalim položajem; ekspr. bo, kar bo izraža vdanost v usodo; ekspr. vse, kar je prav vsako ravnanje, dejanje je sprejemljivo, dopustno, če ne preseže določene meje; ekspr. vem, kar vem izraža ugovor proti nasprotnikovi neutemeljeni trditvi 2. za
uvajanje stavka, ki dopolnjuje vsebino nadrednega stavka: še kava je bila na mizi, kar je bilo takrat redkost; publ. tudi minister je odstopil, s čimer se je položaj še bolj zapletel (in) s tem 3. s členkom izraža poljubnost stvari, pojava: zadovoljen bo s čimer (že) bodi; ekspr. poročen je s tisto igralko, ali kar že je; prim. karkoli, karsibodi ♪
- kàr prisl. (ȁ) nav. ekspr. 1. poudarja intenzivnost dejanja: kar čakajo, da planejo po njem; kar sijal je od ponosa // izraža močno zanikanje: tega kar verjeti ne morem; tako je divji, da si ga kar pogledati ne upam / profesor dijaka kar ne more prehvaliti 2. krepi pomen prislovnega izraza: mnenje je spremenil kar čez noč; smeti mečejo kar skozi okno; kar naenkrat je stal pred menoj; kar nič se ni obotavljal / spi kar oblečen; čakati je moral kar pet ur; kar vsega mu pa tudi ne smeš verjeti 3. s presežnikom izraža najvišjo mogočo mero: prizadevanje za kar najhitrejši podpis pogodbe / glej, da boš kar najbolje opravil; v tipkopisu naj bo kar najmanj napak 4. izraža rahlo omejitev: dekle je kar prikupno; to bo kar držalo / čevlji so še kar dobri; kako pa kaj oče? Še kar 5. izraža nepričakovanost, neutemeljenost dejanja: zakaj si kar obmolknil; kar vstal je in šel
/ v vezniški rabi: nisem še dolgo hodil, kar mi pripelje voz nasproti; komaj je to rekel, kar se zabliska // v zvezi kar tako izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka, namena: kar tako so ga vrgli iz službe / pog. to sem rekel kar tako 6. izraža spodbudo, poziv: kar brez skrbi bodi; kar vstopite; ali bi kar začeli / elipt.: kar na dan z besedo; kar naprej, prosim; pravi, da bo tožil. Kar (naj) ● ekspr. kar misli si, da te bom zastonj redil izraža močno zavrnitev; ekspr. kar po njem udari, napadi ga; pog., ekspr. to ni kar tak metulj, to je admiral ni navaden metulj; kar tako pog., ekspr. mož ni kar tako je pomembna oseba; pog., ekspr. ne maram denarja, dam ti kar tako zastonj; pog., ekspr. to ne bo šlo kar tako brez ovir; brez posledic, truda; pog., ekspr. živela je z njim kar tako brez zakonske zveze; prim. karseda ♪
- karabínar -ja m (ȋ) žarg. vponka, karabin: pripeti jermen k pasji ovratnici s karabinarjem / vrvi, klini in karabinarji ♪
- karáka -e ž (ȃ) navt., nekdaj velika tovorna jadrnica s tremi jambori in visokim sprednjim ter zadnjim delom: dubrovniške karake ♪
- karakterístika -e ž (í) 1. prikaz, predstavitev tega, kar označuje, loči a) človeka kot posameznika zlasti v odnosu do ljudi, okolja; oznaka, opredelitev: avtorjeva karakteristika glavnega junaka / napravil je dobro karakteristiko njegovega notranjega življenja / publ. ne more si lastiti karakteristike, da je realist b) kaj od drugega v okviru iste vrste: karakteristika dobe; uspela karakteristika resničnosti / združevanje otežuje obrtniška karakteristika naše industrije // publ., navadno v povedni rabi posebnost, značilnost: smeh je njena glavna karakteristika; ugotoviti, v čem je osnovna karakteristika oblasti / poudariti nekaj pozitivnih karakteristik kongresa 2. dokument, pismena izjava o delu, družbenopolitični dejavnosti, obnašanju koga; ocena, mnenje: dati, napisati karakteristiko; oddati prošnjo, karakteristiko in spričevala / žarg. imeti dobro
karakteristiko 3. nav. mn., teh., navadno s prilastkom kar označuje kaj glede na delovno zmogljivost, učinkovitost, uporabnost: fizikalne, mehanične in kemične karakteristike lesne surovine; vozne karakteristike vozila / kupiti elektromotor z ustreznimi karakteristikami 4. teh. krivulja, ki kaže odvisnost ene veličine od druge, značilna krivulja: narisati karakteristiko; položna karakteristika / karakteristika elektronke krivulja, ki kaže odvisnost toka pri eni elektrodi od napetosti druge elektrode v elektronki; karakteristika motorja krivulja, ki kaže odvisnost navora od vrtilne hitrosti ◊ mat. karakteristika logaritma celoštevilski del logaritma ♪
- karáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na karat: okraski iz 18-karatnega zlata / karatna mera priprava za približno ugotavljanje karatov pri briljantih; karatna tehtnica tehtnica, ki kaže težo dragega kamna v karatih ♪
- karavéla -e ž (ẹ̑) navt., v 15. in 16. stoletju velika jadrnica s tremi ali štirimi jambori in latinskimi ali latinskimi in križnimi jadri: Kolumbova karavela; portugalske karavele ♪
- karávla -e ž (ȃ) manjša stavba ob državni meji za graničarje: jugoslovanska karavla / življenje v karavli / graničarska karavla ♪
4.976 5.001 5.026 5.051 5.076 5.101 5.126 5.151 5.176 5.201