Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nič (501-525)
- gradánica -e ž (ȃ) na zunanji strani bodičast ovratni pas za pse: okovana gradanica; ovčarski pes z gradanico okrog vratu ♪
- gramóznica -e ž (ọ̑) jama, kjer se koplje gramoz: komunalno podjetje upravlja gramoznice, kamnolome; opuščena gramoznica ♪
- gránica -e ž (ȃ) zastar. črta, ki ločuje, razmejuje države ali ozemlja; meja: ta cesta pelje proti granici; šel je čez granico; deželna, državna granica ♪
- gráničar -ja m (ȃ) vojak, ki straži, nadzoruje državno mejo: graničarji so ga ujeli; služba graničarjev je včasih težka in neprijetna ♪
- gráničarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na graničarje: bil je pri graničarski enoti / graničarska karavla ♪
- graščínica -e ž (í) ekspr. manjšalnica od graščina: graščinica razpada; kupil si je graščinico ♪
- gravírnica -e ž (ȋ) delavnica, obrat za graviranje ♪
- gŕčnica -e ž (ȓ) luknja v lesu zaradi izpadle grče: pogledal je skozi grčnico; grčnice smrekovih desk ♪
- grebeníca -e ž (í) 1. agr. veja, mladika (matične) rastline, ki, pokrita z zemljo, požene korenine: grebenica se je kmalu ukoreninila; trto razmnoževati z grebenicami 2. na zunanji strani bodičast ovratni pas za pse; gradanica: ovčjaku so nataknili grebenico ♪
- grebeníčiti -im nedov. (í ȋ) agr. grobati: grebeničiti trto ♪
- grédeljnica -e [dǝl] ž (ẹ̑) 1. agr. veriga, ki veže gredelj s plužnami: popraviti gredeljnico 2. teh. prečna palica pri tehtnici ♪
- grédnica -e ž (ẹ̑) deska s prečnimi letvami, ki se rabi namesto stopnic: zbiti grednico za kokoši ♪
- grélnica -e ž (ẹ̑) 1. prostor, v katerega se hodijo ljudje gret: baraka je služila za grelnico 2. zastar. termofor: k nogam mu je dala vročo grelnico ♪
- greníca -e ž (í) zelena orehova lupina: orehi v grenicah so se kar usipali na tla ♪
- gréšnica -e ž (ẹ́) ženska oblika od grešnik: je velika grešnica / knjiž., ekspr. po ulici so postopale lepe grešnice vlačuge, prostitutke ♪
- gréznica -e ž (ẹ̑) obzidana, pokrita jama za zbiranje fekalij: izprazniti greznico; uredil je greznico in gnojišče; smrad iz greznic ♪
- grézničar -ja m (ẹ̑) delavec, ki čisti greznice ♪
- grézničen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na greznico: greznične stene / greznična jama greznica ♪
- grmóvnica -e ž (ọ̑) vrtn. lesnata rastlina, ki raste v obliki grma: obrezovanje grmovnic ♪
- gróbanica -e ž (ọ̑) agr. veja, mladika (matične) rastline, ki, pokrita z zemljo, požene korenine: grobanice dobro uspevajo ♪
- gróbnica -e ž (ọ̑) zidan, obzidan prostor za pokopavanje mrličev: pokopali so ga v grobnico; kraljeva, rodbinska grobnica / grobnica narodnih herojev ♪
- gródnica -e ž (ọ̑) 1. anat. kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra; prsnica: ploščata grodnica 2. navt. pokončni, podaljšani del gredlja na premcu ali krmi: prednja in zadnja grodnica ♪
- gródničen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na grodnico: grodnične mišice ♦ zool. grodnični greben izboklina na ptičji grodnici, ki daje oporo letalnim mišicam ♪
- gromóvnica -e ž (ọ̑) ženska oblika od gromovnik: ni bilo večje gromovnice, kot je bila ona ♪
- gróznica tudi grozníca -e ž (ọ̑; í) 1. star. vročica, mrzlica: ima groznico; tresel se je v groznici; hodili so kakor v groznici 2. redko velika živčna napetost, vznemirjenje: ko je zaslišal streljanje, se ga je polotila groznica / stresala jo je neka sladka groznica drhtavica ♪
376 401 426 451 476 501 526 551 576 601