Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nič (476-500) 
- gonìč -íča m (ȉ í) 1. kdor goni, vodi živino: postal je gonič pri karavani; goniči s čredami 2. večji lovski pes, navadno lisast: gojiti goniče / istrski gonič // lov. pes, ki ob zasledovanju divjadi laja: ta pes je dober gonič ♪
- gorčíčnica -e ž (ȋ) redko posoda za gorčico ♪
- goréčnica -e ž (ẹ̑) 1. nav. ekspr. ženska, ki je zelo prizadevna, navdušena za kaj: verska gorečnica 2. nar. zahodno lončna rastlina z navadno rdečimi cveti v velikih kobulih; pelargonija: okna so polna gorečnic ♪
- goríščnica -e ž (ȋ) fot. goriščna razdalja: goriščnica fotografskega objektiva; leča z dvema goriščnicama ♪
- gorníca -e ž (í) knjiž. planinka, alpinistka: bila je prava gornica v hlačah in okovanih kvedrovcih ♪
- gosénica -e ž (ẹ̑) 1. drobna žival mehkega valjastega telesa, navadno poraslega z dlačicami: gosenica leze, se zabubi; gosenice žrejo listje; obirati gosenice z zelja; zelene gosenice 2. nizko škodljiv, ničvreden človek: on je zajedavska gosenica 3. nav. mn., teh. brezkončna jeklena veriga iz plošč, ki se premika okrog vrste koles pri terenskih vozilih, gradbenih strojih: po cesti so ropotale gosenice; tankovske gosenice; sledovi traktorskih gosenic; škripanje gosenic ◊ vet. bolezen med parklji pri govedu in ovcah; zool. ličinka metulja ♪
- goséničar -ja m (ẹ̑) 1. motorno vozilo z gosenicami: oklopni, transportni goseničar; traktor goseničar; sprejmemo več traktoristov za delo z goseničarji 2. zool. žuželka, ki zalega jajčeca v gosenice in jih tako uničuje, Apanteles: kapusov goseničar ♪
- goséničarka -e ž (ẹ̑) zool. žuželka, katere ličinke se zajedajo v gosenice in jih tako uničujejo, Tachina ♪
- goséničast -a -o prid. (ẹ̑) podoben gosenici: goseničasta oblika ♦ tekst. goseničasti sukanec okrasni sukanec iz dveh raznobarvnih niti, zasukanih druga okoli druge ♪
- goséničav -a -o prid. (ẹ̑) redko poln gosenic: letos je zelje goseničavo ♪
- goséničen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na gosenice: gosenična kislina / gosenično vozilo ♪
- goséničji -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na gosenice: goseničji zapredek; zeleno goseničje telo / goseničji traktor ♪
- gospodíčnica -e ž (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od gospodična: vaša gospodičnica je pa že zelo zrasla; to je pa res čedna gospodičnica ♪
- gospójnica -e ž (ọ̑) zastar., v zvezah: mala gospojnica praznik Marijinega rojstva 8. septembra; mali šmaren; velika gospojnica praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki šmaren ♪
- gostílnica -e ž (ȋ) star. gostilna: kar naprej hodi po gostilnicah; ustavili so se v gostilnici ob cesti // nav. ekspr. manjšalnica od gostilna: odprl je prijetno gostilnico ♪
- gostílničar -ja m (ȋ) lastnik ali upravnik gostilne: gostilničar je prisedel in mu natočil vina; državni, privatni gostilničarji ♪
- gostílničarica -e ž (ȋ) zastar. gostilničarka: sprejela jih je prijazna gostilničarica ♪
- gostílničarka -e ž (ȋ) lastnica ali upravnica gostilne: gostilničarka jim je sama postregla ♪
- gostílničarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gostilničarje: gostilničarska podjetnost / gostilničarska obrt ♪
- gostílničarstvo -a s (ȋ) gostilničarska obrt: dolga leta se je ukvarjal z gostilničarstvom / zasebno gostilničarstvo ♪
- gostôtnica -e ž (ȏ) nav. mn., fiz. vsaka izmed krivulj, s katerimi se ponazarja gostota električnega ali magnetnega polja ♪
- govorílnica -e ž (ȋ) soba za razgovore z obiskovalci: dobil je obisk in je odšel v govorilnico; govorilnica v dijaškem domu / telefonska govorilnica tesen, zaprt prostor za telefoniranje ♪
- govórnica -e ž (ọ̑) 1. ženska oblika od govornik: bila je govornica na vseh zborovanjih; politična govornica 2. zastar. govorniški oder: stopiti na govornico ♪
- gozdóvnica -e ž (ọ̑) nekdaj članica mladinske organizacije, gibanja, ki goji zlasti taborjenje: število gozdovnic je takrat precej naraslo ♪
- grábežnica -e ž (ȃ) nav. mn., zool. roparske žuželke, ki izsesavajo druge žuželke, Asilidae ♪
351 376 401 426 451 476 501 526 551 576 
