Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nič (426-450)


  1.      ênozlóžnica  -e ž (ē-ọ̑) lingv. enozložna beseda: enozložnice in dvozložnice / ekspr. če je bil slabe volje, je odgovarjal samo z enozložnicami ♪
  2.      étničen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na pleme, ljudstvo, narod: etnična manjšina; etnična skupina / etnična meja; slovensko etnično ozemlje / etnične posebnosti; etnične pravice; etnična sestava / etnična antropologija étnično prisl.: etnično enotna, neenotna država ♪
  3.      evfóničen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki se blago, prijetno glasi; blagoglasen: evfonična beseda ♪
  4.      evgéničen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na evgeniko: evgenični ukrepi za zdrav rod / evgenično raziskovanje ♪
  5.      feničánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Feničane ali Fenicijo: feničanska arhitektura; feničanske kolonije / feničanska pisava prva znana pisava, ki temelji na glasovih ♪
  6.      filharmóničen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na filharmonike ali filharmonijo: filharmonični orkester, zbor / filharmonična dvorana / filharmonično društvo nekdaj društvo, ki goji in pospešuje glasbo ♪
  7.      finomeháničen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na finomehaniko: finomehanični izdelki / finomehanična delavnica ♪
  8.      fízkultúrnica  -e ž (ȋ-ȗ) pog. športnica, telovadkinja: mlada, navdušena fizkulturnica ♪
  9.      fóničen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. glasoven, zvočen: televizijska in fonična oddaja satelita; fonična stran besede ♪
  10.      fotogéničen  -čna -o prid. (ẹ́) ki ima tako zunanjost, da je posebno primerna za fotografiranje ali filmanje: fotogeničen obraz; on je zelo fotogeničen ♪
  11.      fótomeháničen  -čna -o prid. (ọ̑-á) nanašajoč se na fotomehaniko: fotomehanični postopek / fotomehanična reprodukcija fótomehánično prisl.: fotomehanično delovati ♪
  12.      furnírnica  -e ž (ȋ) les. obrat za izdelovanje furnirja: podjetje ima furnirnico, žagarski obrat in mizarstvo ♪
  13.      galváničen  -čna -o prid. (á) elektr. galvanski: galvanični tok ♪
  14.      géotéhničen  -čna -o (ẹ̑-ẹ́) pridevnik od geotehnika: zbiranje geotehničnih podatkov o nosilnosti tal ♪
  15.      gibánica  in gíbanica -e ž (ā; ȋ) gastr. jed iz vlečenega testa v več plasteh z različnimi nadevi, znana v vzhodni in jugovzhodni Sloveniji: peči gibanice; s smetano polnjene gibanice / belokranjska, prekmurska, prleška gibanica ♪
  16.      gímničen  -čna -o prid. (í) navadno v zvezi gimnični agon, pri starih Grkih tekmovanje v telesnih vajah ♪
  17.      gladílnica  -e ž (ȋ) delavnica ali tovarniški obrat, kjer se gladi površina: delati v gladilnici ♪
  18.      gládnica  -e ž (ȃ) bot. nizek plevel z belimi ali rumenimi cveti, Draba: zimzelena gladnica ♪
  19.      glásbenica  -e ž (ȃ) ženska, ki se ukvarja z glasbo: izredna glasbenica ♪
  20.      glasníca  -e ž (í) ženska oblika od glasník: glasnica novega življenja / umetnost kot glasnica človečanstva / vest o smrti, ki mu jo je prinesla glasnica, ga je močno zadela ♪
  21.      glasóvnica  -e ž (ọ̑) listek, na katerega napiše glasovalec svojo odločitev ali mnenje: izpolniti, oddati glasovnico; voliti z glasovnicami; neveljavne glasovnice ♪
  22.      glávnica 1 -e ž (ȃ) 1. osnovni del dolga, terjatve ali hranilne vloge: glavnica se obrestuje; plačati glavnico; pripisati, prišteti obresti h glavnici; pren., ekspr. njegov prikupni nastop je glavnica, ki mu prinaša visoke obresti 2. ekon. čisto premoženje gospodarske organizacije; skladi: osnovati, vplačati glavnico / deležna glavnica sestavljena, pridobljena iz deležev; delniška glavnica pridobljena s prodajo delnic; kritna glavnica namenjena za kritje prevzetih obveznosti zavarovalnic; osnovna glavnica brez rezervnih skladov in dobička; ustanovna glavnica s katero se gospodarska organizacija ustanovi ◊ fin. obratna proračunska glavnica potrebna za premostitev med tekočimi izdatki in občasnimi dohodki; mat. glavnica osnovna količina pri obrestnem računu ♪
  23.      glávnica 2 -e ž (ȃ) bot., v zvezi škrlatno rdeča glavnica glivica zajedavka na rži in nekaterih travah; rženi rožiček ♪
  24.      glavníčar  -ja m (ȋ) glavnikar: tu so živeli kovači, glavničarji in drugi rokodelci ♪
  25.      glavníčast  -a -o prid. (í) nazobčan kakor glavnik: glavničasta črta ♦ arheol. glavničast vzorec ornament z ostro vrezanimi vzporednimi črtami, narejenimi z glavniku podobnim orodjem glavníčasto prisl.: glavničasto nazobčan ♪

   301 326 351 376 401 426 451 476 501 526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA