Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nič (326-350)
- dokomólčnica -e [u̯č] ž (ọ̑) med. obveza, ki sega do komolca: mavčna dokomolčnica ♪
- dolbeníca -e [u̯b] ž (í) redko dolbenka ♪
- dolbínica -e [u̯b] ž (í) manjšalnica od dolbina: dolbinice in razpoke v skali ♪
- dolgočásnica -e [u̯g] ž (ȃ) ekspr. dolgočasna ženska: oh, ta dolgočasnica! ♪
- dolgodnévnica -e [u̯g] ž (ẹ̑) bot. rastlina, ki potrebuje za rast ali cvetenje nad dvanajst ur dnevne svetlobe ♪
- dolgopŕstnica -e [u̯g] ž (ȓ) evfem. tatica, kradljivka: prijeli so premeteno dolgoprstnico ♪
- dolínica -e ž (í) manjšalnica od dolina: rodovitna dolinica ♪
- določílnica -e ž (ȋ) lingv. določilna beseda ♪
- dolžníca -e [u̯ž] ž (í) ženska oblika od dolžnik: dolžnice bomo morali pismeno opominjati za naročnino / hvaležna sem vam in bom vedno vaša dolžnica ♪
- domovínica -e ž (í) ekspr. manjšalnica od domovina: opeva lepoto svoje domovinice ♪
- domóvnica -e ž (ọ̑) jur., do 1945 listina, s katero se komu potrdi domovinska pravica: izdati domovnico ♪
- dopétnica in dopêtnica -e ž (ẹ̑; ȇ) redko, rabi se samostojno ali kot prilastek dopetača, dopetnik: srajca dopetnica ♪
- dopísnica -e ž (ȋ) 1. kartonček z natisnjeno znamko za krajša sporočila po pošti: poslati dopisnico; sporočil mi je na dopisnici / oglasi se vsaj z dopisnico 2. ženska, ki (si) dopisuje: intervju naše dopisnice s predsednikom / več dopisnic ga je prosilo za fotografijo ♪
- dopústnica -e ž (ȗ) 1. redko dovolilnica, dovoljenje za dopust: dobiti dopustnico / v četi so nenadoma preklicali vse dopustnice 2. ženska oblika od dopustnik ♪
- dostávnica -e ž (ȃ) adm. listina, ki navaja vsebino pošiljke in jo spremlja od izročitelja do prejemnika; dobavnica: pregledati dostavnico ♦ ptt obrazec za dostavo priporočenih pošiljk, na katerem naslovnik potrdi prejem ♪
- dotikálnica -e ž (ȃ) geom. premica, ki se dotika krivulje ali ploskve ♪
- dovlačílnica -e ž (ȋ) gozd. dovlačnica ♪
- dovláčnica -e ž (ȃ) gozd. stroj z vitlom za vlačenje lesa ♪
- dovódnica -e ž (ọ̑) anat. žila, ki dovaja kri k srcu: krogla mu je pretrgala dovodnico; žile dovodnice in odvodnice ♪
- dovolílnica -e ž (ȋ) pismeno dovoljenje: preskrbeti dovolilnico; čez blok je hodil s ponarejeno dovolilnico; ribolovna dovolilnica; dovolilnica za prehod čez mejo ♪
- dovtípnica -e ž (ȋ) zastar. dovtip: zarobil mu je surovo dovtipnico ♪
- dozoreválnica -e ž (ȃ) redko zorilnica (sadja): ureditev dozorevalnic in hladilnic ♪
- drakóničen -čna -o prid. (ọ́) drakonski: drakonični ukrepi ♪
- drážnica -e ž (ȃ) nar. odtočni jarek: na močvirnem svetu so naredili veliko dražnic ♦ gozd. odtočni jarek ob robu gozdne ceste kot podaljšek dražnika ♪
- drevésnica -e ž (ẹ̑) prostor, kjer se gojijo drevesne sadike: urediti drevesnico / gozdna, sadna drevesnica / naročiti sadike v drevesnici ♪
201 226 251 276 301 326 351 376 401 426