Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nič (2.551-2.575)
- želézničen -čna -o prid. (ẹ̑) zastar. železniški: železnična proga / železnični vagon ♪
- železokrívnica -e ž (ȋ) obrat za krivljenje železnih palic: zgraditi železokrivnico ♪
- ženíca -e ž (í) 1. nav. ekspr. drobna ženska, navadno starejša: pred hišami so posedale sključene ženice; poslušati pripoved stare ženice 2. redko ženka, ženkica: ima prijetno ženico ♪
- ženíčica -e ž (í) 1. ekspr. ženica, ženička: prijazna ženičica jim je zapela staro ljudsko pesem 2. redko ženka, ženkica: misli na svojo ženičico ♪
- ženíčka -e ž (í) 1. nav. ekspr. drobna ženska, navadno starejša: pomagati ženički; stanoval je pri ljubeznivi stari ženički 2. redko ženka, ženkica: možiček in ženička ♪
- žêpnica -e ž (ȇ) knjiž., redko žepna ura: tiktakanje žepnice; ura žepnica ♪
- žerjávnica -e ž (ȃ) v nekaterih deželah posodi podobna priprava z žerjavico za ogrevanje: greti se ob žerjavnici; trinožnik s kovinsko žerjavnico ♪
- žgálnica -e [tudi u̯n] ž (ȃ) delavnica, obrat za žganje, segrevanje: gradnja velike peči v žgalnici ♪
- žganjárnica -e ž (ȃ) star. točilnica žganja; žganjarna: pijanci so posedali v žganjarnici ♪
- žíčnica -e ž (ȋ) 1. naprava za prevoz oseb ali tovora, pri kateri se breme pomika po vrvi, napeti med podporami: zgraditi žičnico; peljati se z žičnico; obratovanje žičnice; zgornja postaja žičnice / enosedežna žičnica osebna žičnica, ki ima na določeni razdalji po en sedež; kabinska žičnica; krožna žičnica osebna žičnica, pri kateri se kabine ali sedeži gibljejo med postajama v isti krožni smeri; nihalna žičnica pri kateri se vlečna vrv pri eni vožnji premika naprej, pri drugi nazaj ♦ mont. jamska žičnica za prevoz premoga, rude v rudniku; teh. težnostna žičnica po kateri se premika tovor zaradi
lastne teže 2. navadno v zvezi hmeljna ali hmeljska žičnica ogrodje iz drogov in žic za oporo hmeljevim trtam: postaviti hmeljno žičnico ♪
- žíčničar -ja m (ȋ) kdor se poklicno ukvarja s prevažanjem oseb ali tovora z žičnico: usposabljati žičničarje; mehaniki in žičničarji // publ. podjetje, ki se ukvarja s takim prevažanjem: dogovori med žičničarji ♪
- žíčničarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žičničarje ali žičničarstvo: žičničarsko podjetje / žičničarski strojnik ♪
- žíčničarstvo -a s (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja s prevažanjem oseb ali tovora z žičnicami: razvoj žičničarstva ♪
- žílnica -e ž (ȋ) anat. 1. srednja, s krvnimi žilami prepletena plast zrkla: žilnica in mrežnica 2. notranja, s krvnimi žilami prepletena ovojnica osrednjega živčevja: pajčevnica in žilnica ♪
- žímnica -e ž (ȋ) zlasti z žimo napolnjena blazina za ležanje: iztepsti, prezračiti žimnice; ležati na žimnici; postelja s tridelnimi žimnicami; polnila za žimnice; žimnica za otroško posteljo / vzmetna žimnica vzmetnica ♦ lov. past z zanko, zankami iz žime za lovljenje ptic ♪
- žímničar -ja m (ȋ) izdelovalec žimnic: po poklicu je žimničar ♪
- žímničen -čna -o (ȋ) pridevnik od žimnica: žimnično blago ♪
- žítnica -e ž (ȋ) 1. prostor ali stavba za shranjevanje žita; kašča: spraviti žito v žitnico; vrata žitnice ♦ zgod. mestna žitnica // posoda, naprava za shranjevanje žita: stopil je v kaščo, da pregleda žitnice; polne žitnice 2. publ. žitorodno področje: stepo so spremenili v žitnico / ta pokrajina je naša žitnica ♪
- žítničar -ja m (ȋ) zgod. upravnik žitnice: imenovati koga za žitničarja / mestni žitničar ♪
- živínica -e ž (í) ekspr. manjšalnica od živina: krmiti, rediti živinico; lepa živinica / ob cvetenju ajde so čebelarji pripeljali živinico na pašo čebele ● ekspr. iti na planino po svoje živinice krave, vole, ovce ♪
- žláhtnica -e ž (ȃ) 1. pog. sorodnica: gospodinji mu neka žlahtnica; pomagati svoji žlahtnici 2. star. plemkinja: žlahtnice z dvora ♪
- žláhtnič -a m (ȃ) star. plemič: podeželski žlahtnič; žlahtniči in meščani ♪
- žléznica -e ž (ẹ̑) zool. celica, skupina celic, ki proizvaja in izloča posebne snovi, pomembne za delovanje organizma: žleznice krastače ♪
- žrêlnica -e ž (ȇ) anat. limfni organ v nosnem delu žrela: otekla, povečana žrelnica; kronično vnetje žrelnice ♪
- žúpanica -e ž (ȗ) jur., nekdaj zemljišče, prepuščeno županu, navadno huba ♪
2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651