Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nič (2.526-2.550)
- zraslolístnica -e ž (ȋ) nav. mn., bot. zraslovenčnica ♪
- zraslovênčnica -e ž (ȇ) nav. mn., bot. rastline, ki imajo zrasle venčne liste, Sympetalidae: prostovenčnice in zraslovenčnice ♪
- zúnajmáterničen -čna -o prid. (ú-ȃ) med., vet., v zvezi zunajmaternična nosečnost nosečnost, pri kateri se plod ne razvija v maternici: težave zaradi zunajmaternične nosečnosti ♪
- zválnica -e ž (ȃ) lingv. medmet, s katerim se kliče, poziva: zvalnice in pozdravi ♪
- zverínica -e ž (í) 1. manjšalnica od zverina: podlasica je manjša zverinica; plašno se je oziral okrog kot ujeta zverinica / ekspr. zverinice v gozdu divje živali 2. ekspr. izzivalna, erotično privlačna mlada ženska: pri filmu so iz nje naredili ljubko zverinico; gleda za mladimi zverinicami // neugnan otrok: težko je ukrotil malo zverinico / kot nagovor o ti zverinica, tepen boš ♪
- zvézdnica -e ž (ẹ̑) 1. zelo slavna igralka ali pevka: nastop priljubljene zvezdnice; zvezdnice in zvezdniki / filmska, gledališka zvezdnica 2. nar. zahodno planika: cvet zvezdnice ◊ vrtn. lončna rastlina z majhnimi, rumenimi cveti in velikimi, navadno rdečimi ali rumenimi ovršnimi listi, Euphorbia pulcherrima ♪
- zvéznica -e ž (ẹ̑) knjiž. črta, krivulja, ki veže dve točki: narisati zveznico med točkama / glavne prometne zveznice povezave ♪
- zvóčnica -e ž (ọ̑) muz. odprtina v pokrovu brenkal, godal: usmeriti mikrofon proti zvočnicam; elipsasta, okrogla zvočnica; zvočnica na violini ♪
- zvodníca -e ž (í) ženska oblika od zvodnik: prostitutke in zvodnice ♪
- zvônčnica -e ž (ȏ) bot. rastlina z nedeljenimi listi in zvonastimi, navadno modrimi, vijoličastimi cveti v različnih socvetjih, Campanula: trgati zvončnice / koprivasta zvončnica ◊ um. odprta lina za zvon nad povišanim cerkvenim pročeljem ♪
- zvoníca -e ž (í) arhit. navadno pritlični, obokani prostor pod zvonikom, kjer se zvoni: zvoniti iz zvonice; strop zvonice ♪
- zvoníček -čka m (ȋ) manjšalnica od zvonik: na hribu stoji cerkvica z zvoničkom ♪
- žagálnica -e ž (ȃ) les. obrat za žaganje hlodov, lesa: pripeljati hlod v žagalnico / vodja žagalnice ♪
- žáganica -e ž (ȃ) 1. debelejši ali tanjši ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla: peljati žaganice z žage; skladovnica žaganic ♦ etn. tolči žaganice na veliko sredo po končanem obredu v cerkvi tolči s palicami po razpostavljenih deskah pred cerkvijo 2. redko žaganje, žagovina: pomesti žaganico ♪
- žájfnica -e ž (ȃ) nižje pog. milnica: oprati v žajfnici; umiti mizo z žajfnico ♪
- žálnica -e ž (ȃ) knjiž. žalostinka: napisati žalnico / zapeti komu na grobu žalnico / pesmi žalnice ♪
- žálostnica -e ž (á) knjiž. žalostinka, elegija: pesnik je mrtvemu prijatelju napisal žalostnico / pesem žalostnica ● pesn. solze žalostnice solze žalosti; knjiž. vrba žalostnica vrba žalujka ♪
- žámetnica -e ž (á) vrtn. močno dišeča okrasna enoletnica z rumenimi, oranžnimi ali rjavo rdečimi cveti v koških in pernatimi listi, Tagetes: posaditi v parku žametnice ♪
- žarílnica -e ž (ȋ) metal. obrat za žarjenje kovinskih polizdelkov, izdelkov: delati v žarilnici ♪
- žaríščnica -e ž (ȋ) fot. goriščnica: objektiv s kratko žariščnico ♪
- žárnica -e ž (ȃ) zaprta steklena priprava, ki oddaja svetlobo, če je v njej električni tok: žarnica sveti, ugasne; odviti, razbiti, zamenjati žarnico; cevasta, hruškasta žarnica; matirana, prozorna žarnica; žarnica v obliki sveče; svetloba žarnice; lestenec s petimi žarnicami / žarnica je pregorela / avtomobilska, baterijska žarnica / električna žarnica ♦ elektr. dvonitna, enonitna žarnica; infrardeča, ultravijolična žarnica ki seva zlasti infrardečo, ultravijolično svetlobo; stovatna žarnica; vznožek žarnice; strojn. kontrolna ali opozorilna žarnica ki s svetlobo opozarja na posebno, nenavadno stanje v motorju, napravi; teh. jodova, natrijeva žarnica v kateri seva svetlobo ionizirana jodova, natrijeva para ♪
- želéznica -e ž (ẹ̑) načrtno speljana pot s tirnicami za promet s tirničnimi vozili: železnica teče skozi sotesko; zgraditi železnico; stanovati ob železnici; prevažati tovor po železnici; elektrifikacija železnic; gosta mreža železnic / dvotirna, enotirna, ozkotirna železnica; gozdna, industrijska, jamska železnica; južna železnica v stari Avstriji železniška proga od Dunaja do Trsta; nadzemna, podzemna železnica; transsibirska železnica / električna cestna železnica / kupiti otroku železnico igračo, ki predstavlja železnico ♦ žel. zobata železnica za večji vzpon, pri kateri je med tirnicama zobata letev, v katero prijemlje zobnik lokomotive // prevozno sredstvo na taki poti, zlasti vlak: potovati z letalom in železnico // podjetje, ki se ukvarja s prometom po takih poteh: biti zaposlen pri železnici; državne železnice ∙ pog. hoče (iti) k železnici v železniško službo ♪
- želézničar -ja m (ẹ̑) delavec pri železnici: delo železničarjev; šola za prometnike in druge železničarje ♪
- želézničarka -e ž (ẹ̑) ženska oblika od železničar: železničarka pri zapornicah ♪
- želézničarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na železničarje: železničarska kapa, uniforma / železničarska služba / železničarska šola / železničarska godba ♪
2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626