Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nič (2.376-2.400)



  1.      vreteníca  -e ž (í) zastar. 1. vretence, tuljava: vretenica za sukanec 2. skuša: loviti vretenice
  2.      vrníca  -e ž (í) nar. (posušena) trava prve košnje; seno: v sadovnjakih so bili pokosili vrnico, ki so jo zvečer devali v kupe (F. Bevk)
  3.      vročílnica  -e ž () adm., ptt obrazec, potrdilo o vročitvi, na katerem naslovnik potrdi sprejem: podpisati se na vročilnico
  4.      vročníca  -e ž (í) zastar. vročica: ležal je v vročnici / umrl je za vročnico vročinsko boleznijozastar. ima vročnico vročino
  5.      vrstníca  -e ž (í) 1. ženska v razmerju do druge osebe, ki je približno iste starosti: njene vrstnice so se že poročile; dopisovati si z vrstnicami / vsa šolska leta sta si bili vrstnici tovarišici, sošolki 2. ženska v razmerju do druge osebe, ki ima isti položaj, opravlja isto dejavnost: njegova pesniška vrstnica / kobila je na dirki prehitela svojo vrstnico 3. oseba, žival v razmerju do druge istovrstne osebe, živali: napako bi ženska raje oprostila moškemu kot svoji vrstnici / riba je hlastnila po svoji vrstnici ● ekspr. ta pesem nima vrstnice je najboljša
  6.      vrteníca  -e ž (í) etn. obrat za 360° pri plesu parov ali posameznikov
  7.      vrtílnica  -e ž () knjiž. vrtiljak: voziti se z vrtilnico / stopiti na vrtilnico
  8.      vŕtnica  -e ž () trnat okrasni grm z raznobarvnimi dišečimi cveti: vrtnica se je bujno razrasla; gojiti, nasaditi vrtnice; diši po vrtnicah; bele, rdeče vrtnice / pripeti vrtnico na suknjič; šopek vrtnic / papirnata vrtnica / vrtnice popenjavke ◊ rad. vrtnica mednarodno priznanje za televizijske zabavnoglasbene oddaje, ki se vsako leto podeljuje v Montreuxu; bronasta, srebrna, zlata vrtnica; vrtn. polnocvetne vrtnice
  9.      vŕtničen  -čna -o prid. () nanašajoč se na vrtnico: vrtnično olje / vrtnični nasad
  10.      vrveníca  -e ž (í) strojn. kolo na gredi, po katerem teče vrv
  11.      vŕvnica  -e ž () vrtn. sobna rastlina z mesnatimi, črtalastimi, pokončnimi listi; sansevierija: gojiti vrvnice
  12.      vsesvétnica  in vsesvêtnica -e ž (ẹ̑; é) nar. krizantema: bele in rumene vsesvetnice
  13.      vsèuničujóč  tudi vsèuničujòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) ki vse uničuje: vseuničujoč mraz, ogenj; obsoditi vseuničujočo vojno
  14.      vstavljálnica  -e ž () uganka, pri kateri je treba v besedo, besede vstaviti manjkajoče črke, da se dobi rešitev: dopolnjevanke, izpolnjevanke in vstavljalnice
  15.      vstópnica  -e ž (ọ̑) pravokoten kos papirja, kartona, navadno z okvirnim besedilom, ki daje imetniku pravico do vstopa zlasti v gledališče, kino: vstopnice so že razprodane, v prodaji; rezervirati vstopnice; vstopnica za gledališče, športno prireditev; predprodaja vstopnic; pren. to je bila pisateljeva vstopnica v slovensko književnost
  16.      vtíčnica  -e ž () priprava, v katero se vtakne vtič za povezavo porabnika z električnim omrežjem: zamenjati vtičnico; vtakniti vtič v vtičnico ♦ elektr. podaljševalna, varnostna vtičnica // priprava na električni napravi, v katero se vtakne vtič za povezavo česa z njo: antenska vtičnica na televizorju; radio z vtičnico za slušalke
  17.      vulkáničen  -čna -o prid. (á) knjiž. vulkanski: vulkanično delovanje ∙ knjiž. vulkanični izbruhi strasti zelo močni, siloviti
  18.      vúzemnica  -e [zǝm] ž (ú) nar. vzhodno kres na veliko soboto zvečer ali velikonočno nedeljo zjutraj: kuriti vuzemnico
  19.      vzdížnica  -e ž () navt. vrv za vzdigovanje in pritrjevanje jadra na jambor: napeti vzdižnice
  20.      vzdúšnica  -e ž () nav. mn., zool. cevka pri žuželkah in stonogah, po kateri pride zrak do organov; zračnica
  21.      vzglávnica  -e ž () blazina (za pod glavo): opiral se je na visoko naložene vzglavnice
  22.      vzgojeválnica  -e ž () zastar. vzgojna ustanova: šole, gluhonemnice in druge vzgojevalnice
  23.      vzmétnica  -e ž (ẹ̑) blazina z vdelanimi vzmetmi: položiti žimnice na vzmetnico; ležati na vzmetnici / pog. vzmetnica jogi brez trdnega okvira / posteljna vzmetnica ◊ adm. vzmet, ki veže voz pisalnega stroja z ogrodjem
  24.      vzórnica  -e ž (ọ̑) ženska, ki je komu, za koga vzor: postala jim je vzornica; posnemati vzornico; filmska, literarna vzornica ◊ tekst. risba vezave na mrežastem papirju
  25.      vzpetínica  -e ž (í) manjšalnica od vzpetina: mitraljezec se je ulegel za vzpetinico; vas na vzpetinici

   2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA