Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nič (2.276-2.300)


  1.      ústnica  -e ž (ȗ) 1. vsak od dveh mesnatih robov ustne odprtine a) pri človeku: ustnice so mu drhtele od vznemirjenja; barvati, ličiti ustnice; v zadregi si je grizel ustnico; oblizovati si ustnice; stisniti ustnice; zmočiti bolniku ustnice; okrog ustnic so se ji naredili izpuščaji; poljubiti na ustnice; blede, brezkrvne, rdeče ustnice; čutne, debele, mesnate, naprej potisnjene, štrleče, velike ustnice; od mraza pomodrele, razpokane ustnice; spodnja, zgornja ustnica; robovi ustnic; črtalo, rdečilo za ustnice / skriviti ustnice v posmeh; odhajali so s pesmijo na ustnicah pojoč / zajčja ustnica prirojena preklana zgornja ustnica ∙ ekspr. le pomočila je ustnice v vino vino je le pokusila; ekspr. v takem položaju ne kaže drugega kot stisniti ustnice se obvladati, potrpeti; ekspr. beseda, prošnja mu je zamrla na ustnicah ni je (do konca) izrekel, povedal b) pri nekaterih sesalcih in ribah: konjska, pasja ustnica 2. muz. posebno oblikovana odprtina cevi, kjer se pod vplivom zračnega toka tvori zvok: ustnice pri orgelskih piščalih ◊ anat. sramna ustnica parna kožna guba zunanjega ženskega spolovila; male, velike sramne ustnice ♪
  2.      ústničen  -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na ustnico: ustnična rdečina ♦ lingv. ustnični soglasniki; ustnični zapornik; ustnična pripora, zapora pripora, zapora, tvorjena z ustnicami; muz. ustnična piščal piščal, ki ima ustnico ♪
  3.      ústnička  -e ž (ȗ) manjšalnica od ustnica: obrazek z majhnim noskom in lepimi ustničkami ♪
  4.      ústničnik  -a m (ȗ) lingv. soglasnik, tvorjen z ustnicami: ustničnik b ♪
  5.      ústničnoústničen  -čna -o prid. (ȗ-ȗ) lingv. ki se tvori z obema ustnicama: ustničnoustnični soglasnik ♪
  6.      ustréznica  -e ž (ẹ́) lingv. izraz z enakim pomenom v drugem jeziku: pripisati angleškim izrazom slovenske ustreznice ♪
  7.      ušésnica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., star. naušnik: kučma z ušesnicami ♪
  8.      utripálnica  -e ž (ȃ) anat. žila, ki odvaja kri od srca; odvodnica, arterija: krvavitve iz utripalnic; zožitev in zamašitev utripalnic / ledvična utripalnica ♪
  9.      uvódnica  -e ž (ọ̑) knjiž., redko uvodna pesem: pesem je uvodnica celega ciklusa ♪
  10.      uvódničar  -ja m (ọ̑) pisec uvodnikov: uvodničar znanega časopisa; uvodničar in komentatorji / časopisni uvodničar ♪
  11.      uvóznica  -e ž (ọ̑) država, dežela, ki uvaža: uvoznica lesa, nafte / država uvoznica ♪
  12.      vábljenica  -e ž (á) nar. primorsko poševni odtočni jarek na gozdnih cestah; dražnik: delati vabljenice ♪
  13.      vábnica  -e ž (ȃ) lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privabljajo druge živali; vabnik: najbolj znana vabnica je sova / za vabnico uporabljajo umetno raco ♪
  14.      vádnica  -e ž (ȃ) 1. učbenik z vajami zlasti za osnovno šolo: pisati, pripravljati vadnice; jezikovna vadnica / angleška vadnica ∙ ekspr. za nekaj časa se je kar spojil z latinsko vadnico se je zelo učil latinščino 2. nekdaj osnovna šola, povezana z učiteljiščem, na kateri se učiteljski kandidati vadijo, usposabljajo za učiteljski poklic: učitelj na vadnici 3. kraj, prostor, kjer se vadi v čem: prva vadnica je bil šolski vrt / ta revija je vadnica za mlade pisatelje ♪
  15.      váhtnica  -e ž (ȃ) nar. severozahodno krizantema: vahtnice so se razcvetele ♪
  16.      valílnica  -e ž (ȋ) 1. kraj, prostor, urejen za valjenje navadno piščancev: krmilnica in valilnica / valilnica za ptiče // obrat za valjenje navadno piščancev: farma ima svojo valilnico; iti po piščance v valilnico 2. agr. valilnik: položiti jajca v valilnico ♪
  17.      valjálnica  -e ž (ȃ) obrat za valjanje volnenih tkanin: delati v valjalnici ♪
  18.      valóvnica  -e ž (ọ̑) knjiž. navadno enakomerno valovita črta: narisati valovnico; valovnica in cikcak / krasiti lončenino z valovnicami / črta valovnica ♦ šol. element raztegnjene kačaste oblike pri pisani črki ♪
  19.      varílnica  -e ž (ȋ) delavnica, obrat za varjenje: delati v varilnici; kovačnica in varilnica ♪
  20.      várnica  -e ž (ȃ) zastar. varnostna zaponka: speti z varnico ♪
  21.      varníca  -e ž (í) star. kraj, prostor, kjer se kaj vari, kuha: stopiti v varnico ♪
  22.      vdolbínica  -e [u̯b] ž (í) manjšalnica od vdolbina: izdolbsti vdolbinice; položiti kaj v vdolbinico / vdolbinica na bradi / pobarvati vdolbinice ♪
  23.      večérnica  -e ž (ẹ́) 1. zvezda Venera na večernem nebu: večernica miglja na obzorju; svetla večernica 2. knjiž. vrtna ali divja rastlina z jajčastimi, nazobčanimi listi in cveti v grozdih; nočnica: večernica se je razcvetela 3. mn. večerniška povest: brati, pisati večernice / zbirka Slovenske večernice 4. mn., nar. popoldansko cerkveno opravilo: iti k večernicam / zvoniti k večernicam ◊ zgod. sicilijanske večernice upor prebivalcev Sicilije proti francoskim zavojevalcem leta 1282 ♪
  24.      večérničar  -ja m (ẹ́) pisatelj večerniških povesti: nova povest večerničarja ♪
  25.      vèčlétnica  -e ž (ȅ-ẹ̑) bot. rastlina, ki potrebuje za razvoj več vegetacijskih dob in le enkrat cveti in semeni ♪

   2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA