Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nič (2.151-2.175)
- tipkóvnica -e ž (ọ̑) tipke pri pisalnem, stavnem stroju: udarci na tipkovnico / tipkovnica (žepnega) računalnika ♪
- tírnica -e ž (ȋ) 1. posebno oblikovan podolgovat jeklen nosilec, ki se uporablja za izdelavo zlasti železniških tirov: položiti, zamenjati tirnice; pritrjevati tirnice na železniške prage // taki nosilci, položeni drug za drugim navadno v dveh vzporednih črtah, da po njih tečejo kolesa vozil: lokomotiva je osvetljevala tirnici; kolesa udarjajo ob tirnice; ta vlak naj bi vozil po eni tirnici; razdalja med tirnicama / tramvajske, železniške tirnice 2. posebno oblikovan nosilec, po katerem kaj drsi, se premika: namestiti tirnice za zavese; tirnice predalov / kamera drsi po tirnicah 3. tir okoli osrednjega nebesnega telesa pod vplivom gravitacije:
doseči Lunino tirnico; izstreliti satelit na tirnico 4. nav. mn., ekspr., s predlogom ustaljen način življenja, delovanja: življenje se vrača v stare tirnice; prodaja teče po starih tirnicah ◊ elektr., žel. kontaktna tirnica vodnik voznega voda v obliki kovinske tirnice; strojn. žerjavna tirnica; žel. varnostna tirnica ki je položena ob notranji strani tirnic na mostovih, da zadrži iztirjeno vozilo blizu osi tira; vodilna tirnica ki preprečuje iztirjenje vozila v ostrih lokih in na kretnicah; glava tirnice zgornji, odebeljeni del tirnice; noga tirnice del tirnice, s katerim se ta pritrjuje na podlago ♪
- tírničen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tirnica 1: tirnični stik / tirnična vozila ♦ žel. tirnična glava zgornji, odebeljeni del tirnice ♪
- tiskálnica -e ž (ȃ) zastar. 1. tiskalni stroj: lesena tiskalnica; prva rotacijska tiskalnica 2. tiskarna: tiskalnica ni imela dovolj malih črk ♪
- tiskárnica -e ž (ȃ) manjšalnica od tiskarna: imeli so preprosto tiskarnico // star. tiskarna: ustanovitev tiskarnice v Celovcu ♪
- tísočlétnica -e ž (ȋ-ẹ̑) tisoča obletnica: tisočletnica smrti slovanskega apostola Metoda ♪
- tkálnica -e ž (ȃ) delavnica, obrat za tkanje: tkalnica svile; predilnica in tkalnica ♪
- tkaníčenje -a s (ȋ) glagolnik od tkaničiti: ukvarjati se s tkaničenjem // tehnika vezenja po štetih nitih, ki popolnoma posnema tkanje ♪
- tkaníčiti -im nedov. (í ȋ) etn. delati v domače platno okrasne motive z barvnimi nitmi, navadno modrimi: sama je tkaničila posteljno pregrinjalo tkaníčen -a -o: vezeni in tkaničeni prti ♪
- tlačílnica -e ž (ȋ) knjiž. stiskalnica: tlačilnica za sadje / nositi grozdje v tlačilnico ♪
- tobáčnica -e ž (ȃ) doza za tobak: vzeti ščep tobaka iz tobačnice; srebrna tobačnica; tobačnica in cigaretnica ♪
- točílnica -e ž (ȋ) 1. prostor ali manjši gostinski lokal, kjer se streže s pijačami: piti pivo v točilnici; točilnica ob bencinski črpalki 2. knjiž. točilna miza: stati za točilnico ♪
- togôtnica -e ž (ȏ) ženska oblika od togotnež: pomiriti togotnico ♪
- tokóvnica -e ž (ọ̑) fiz. črta, ki kaže smer toka delcev snovi v danem trenutku: tokovnice se premikajo, tečejo vzporedno; glavne tokovnice / električne tokovnice; vodne, zračne tokovnice ♪
- tokóvničen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tokovnico: tokovnična smer / tokovnična oblika telesa oblika telesa, ki povzroča čim manjši vodni, zračni upor ♪
- tolažníca -e ž (í) ženska, ki tolaži: mati je bila edina tolažnica; prijazna tolažnica; tolažnica v nesreči / ekspr. pesem tolažnica ♪
- tólstnica -e [u̯s] ž (ọ̑) knjiž. 1. podkožna maščoba: odstraniti tolstnico; debela tolstnica 2. debela ženska: všeč so mu tolstnice ♪
- tolstorítnica -e [u̯s] ž (ȋ) nizko ženska, ki ima debelo zadnjico: stregla je visoka tolstoritnica ♪
- tóničen -čna -o prid. (ọ́) lingv. 1. naglasen: tonično mesto / tonični metrični sistem 2. naglašen: tonični zlog ◊ med. tonični krč dolgotrajen krč, ki mu sledi ohlapitev; muz. tonični akord akord na prvi stopnji ♪
- topílnica -e ž (ȋ) delavnica, obrat za topljenje: delati v topilnici; topilnica masti / topilnica bakra talilnica ♪
- topílničar -ja m (ȋ) talivec: delovni uspehi topilničarjev; topilničar v železarni ♪
- tópničar tudi topníčar -ja m (ọ̑; ȋ) vojak topniške enote: četa topničarjev ♪
- tópničarka tudi topníčarka -e ž (ọ̑; ȋ) voj. vojna ladja, oborožena zlasti s topovi; topnjača: potopiti topničarko ♪
- tópničarski tudi topníčarski -a -o prid. (ọ̑; ȋ) nanašajoč se na topničarje: topničarska uniforma / topničarska enota ♪
- torílnica -e ž (ȋ) bot., navadno v zvezi spomladanska torilnica gozdna rastlina z dolgopecljatimi jajčastimi ali srčastimi listi in modrimi cveti v socvetju, Omphalodes verna: spomladanska torilnica in rumena pasja čebulica ♪
2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251