Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nič (2.126-2.150)
- tekúnica -e ž (ȗ) zool. veverici podoben glodavec, ki živi v rovih, Citellus: tekunice so tekale po vinogradih / navadna tekunica ♪
- telefóničen -čna -o prid. (ọ́) telefonski: telefonično obvestilo telefónično prisl.: telefonično sporočiti ♪
- telegráfnica -e ž (ȃ) žarg. telegrafski drog: postaviti telegrafnico ♪
- telétnica -e ž (ẹ̑) vet. krava od poroda do odstavitve teleta: pomolsti teletnico ♪
- telovádnica -e ž (ȃ) zaprt prostor za telovadbo: igrati tekmo v telovadnici; oprema za telovadnico / šolska telovadnica ♪
- têmeljnica -e ž (é) fin. listina, na podlagi katere se vpiše poslovni dogodek: napisati temeljnico; pobotnica in temeljnica ♪
- temeníca tudi témenica -e ž (í; ẹ́) 1. anat. parna kost med čelnico, senčnico in zatilnico: temenica in zatilnica 2. mn., med. krastam podobne luske, zlasti na temenu dojenčka: na lasišču se naredijo temenice ♪
- temeníčen tudi témeničen -čna -o (ȋ; ẹ́) pridevnik od temenica: temenična izboklina ♪
- temníca -e [tǝm] ž (í) 1. temen, tesen prostor za kaznovane jetnike, zapornike: vreči koga v temnico / kaznovali so ga s štirinajstimi dnevi temnice; pren. temnica življenja 2. popolnoma zatemnjen ali s fotografsko neučinkujočo svetlobo osvetljen prostor za delo s svetlobno občutljivim fotografskim materialom: razvijati film v temnici; luč za temnico / fotografska temnica 3. nav. mn., nar. zahodno naoknica, oknica: temnice so bile do polovice spuščene; odpreti, zapreti temnice ♪
- temníčen -čna -o [tǝm] (ȋ) pridevnik od temnica: temnična luč ♪
- tepéžnica -e ž (ẹ̑) etn. 1. dan, ko se tepežka, 28. december; tepežni dan: zgodilo se je na tepežnico 2. nabrani darovi tepežkarjev: razdeliti si tepežnico ♪
- terílnica -e [prvi pomen tudi u̯n] ž (ȋ) 1. nekdaj prostor za trenje lanu: sušilnica in terilnica 2. kem. porcelanasta, steklena posodica za trenje manj trdih snovi: pipete, terilnice in epruvete ♪
- têrminus téchnicus têrminusa téchnicusa [tehnikus] m (ȇ-ẹ́) knjiž. termin, strokovni izraz: novela se kot terminus technicus za posebno literarno zvrst uveljavi v srednjem veku ♪
- tesníca -e ž (í) knjiž. tesen, soteska: iti skozi tesnico ● knjiž. plovba skozi tesnico ožino ♪
- testeníca -e ž (í) knjiž. jed iz maslenega testa s pikantnim nadevom; pašteta: peči testenice / mesna testenica ♪
- testeníčar -ja m (ȋ) knjiž. izdelovalec paštet: bil je testeničar ♪
- testeníčka -e ž (í) knjiž. jed iz maslenega testa s pikantnim nadevom; paštetka: peči testeničke / rakove testeničke ♪
- tétaničen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tetanijo: tetanični napad / tetanični krč ♪
- tezálnica -e [tudi u̯n] ž (ȃ) zastar. natezalnica: dati, položiti na tezalnico / tezalnica duha ♪
- težíščnica -e ž (ȋ) fiz. premica, ki poteka skozi težišče: pri ukrivljenem predmetu je težiščnica lahko zunaj njega / narisati težiščnico ♦ geom. premica, ki gre skozi oglišče trikotnika in razpolovišče nasprotne stranice ♪
- tíčnica -e ž (ȋ) pog. ptičnica: kupiti tičnico s kanarčkom / ujeti ptiča v tičnico ♪
- tílničen -čna -o [tudi u̯n] prid. (ȋ) nanašajoč se na tilnik: tilnične mišice; tilnična peresa čaplje / tilnične bolečine ♪
- tíntnica -e ž (ȋ) bot. užitna lističasta goba z belim, črnim valjastim ali zvonastim klobukom, Coprinus: nabirati tintnice / velika tintnica ♪
- tipálnica -e ž (ȃ) nav. mn. gibljiv parni organ na glavi nekaterih nižje razvitih živali za tipanje, vohanje: polž je iztegnil tipalnice; dolge, nitaste, pahljačaste tipalnice; pren., ekspr. tajna obveščevalna služba je imela povsod svoje tipalnice ♦ zool. v čutni organ spremenjena sprednja končina pri členonožcih ♪
- tipkálnica -e ž (ȃ) redko tipkovnica, tastatura: slišati je bilo udarce na tipkalnico ♪
2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226