Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nič (2.101-2.125)
- štírirazrédnica -e ž (ȋ-ẹ̑) nekdaj štirirazredna šola: šola se je razširila v štirirazrednico ♪
- štíristolétnica -e ž (í-ẹ̑) štiristota obletnica: praznovati štiristoletnico razglasitve mesta ♪
- štíristráničen -čna -o prid. (ȋ-á) geom. ki ima za osnovno ploskev štirikotnik: štiristranična piramida, prizma ♪
- štírivrstíčnica -e ž (ȋ-ȋ) lit. 1. štirivrstična kitica: pesem iz treh štirivrstičnic 2. štirivrstična pesem: zaslovel je z rimanimi štirivrstičnicami ♪
- štŕčnica -e ž (ȓ) zool. vsaka od obeh škržnih rež prvega, zakrnelega para škrg pri nekaterih hrustančnicah ♪
- štrénica -e ž (ẹ́) manjšalnica od štrena: previti štrenico v klobčič / štrenice sivih las ♪
- štrúčnica -e ž (ȗ) podolgovata posoda, pletena iz slame, v katero se daje vzhajat štruca: dati testo v štručnico ♪
- taboríščnica -e ž (ȋ) ženska, ki je internirana v taborišču: trpljenje taboriščnic ♪
- tábornica tudi tabórnica -e ž (á; ọ̑) članica taborniške organizacije: postala je tabornica ♪
- tájnica -e ž (ȃ) ženska, ki opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle: narekovati pismo tajnici; zaposlena je kot tajnica; tajnica direktorja / tajnica režije ki med snemanjem zapisuje tehnične, organizacijske podatke, režiserjeve opombe ♪
- táktnica -e ž (ȃ) muz. črta, ki označuje začetek ali konec takta: notni zapis brez taktnic ♪
- talílnica -e ž (ȋ) delavnica, obrat za taljenje: talilnica bakra, srebra; talilnica za predelavo rude ♪
- tálnica -e ž (ȃ) geogr. voda, ki se nabira nad neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem: izvir talnice; onesnaževanje, zniževanje talnice ♪
- tapétnica -e ž (ẹ̑) ženska oblika od tapetnik: dati preobleči stole tapetnici ♪
- tečájnica -e ž (ȃ) 1. udeleženka tečaja: izpiti tečajnic 2. knjiž., redko severnica: tečajnica in druge zvezde ◊ fin. tečajna lista ♪
- téčnica -e ž (ẹ̑) ženska, ki (rada) tečnari: sošolci so jo imeli za tečnico / kot psovka nehaj že, tečnica ♪
- téhnica -e ž (ẹ́) ženska oblika od tehnik: zaposliti tehnico / ekonomska, tekstilna tehnica ♪
- tehnicíst -a m (ȋ) nav. slabš. kdor pretirano uporablja, vrednoti tehnične dosežke, pripomočke: njegovo ravnanje kaže, da je ozek tehnicist // kdor daje prednost tehnični strani umetniškega dela pred vsebinsko, duhovno: ta slikar je tehnicist; tehnicisti in artisti ♪
- tehnicístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na tehnicizem: tehnicistična in porabniška družba / tehnicistična miselnost / tehnicistični, dekorativni nameni pisanja ♪
- tehnicízem -zma m (ȋ) nav. slabš. pretirano uporabljanje, vrednotenje tehničnih dosežkov, pripomočkov: nasprotovati tehnicizmu; krepitev tehnicizma / tehnicizem spreminja ljudi v robote // dajanje prednosti tehnični strani umetniškega dela pred vsebinsko, duhovno: pisatelj, slikar je zašel v tehnicizem / stilistični tehnicizem ♪
- téhničar -ja m (ẹ́) tehnik: zaslužek tehničarja / mladi skakalec je dober tehničar ♪
- téhničarka -e ž (ẹ́) tehnica: zaposliti tehničarko ♪
- téhničen -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na tehniko: a) tehnični izdelki / tehnični izum, napredek; tehnična pomoč; tehnično sodelovanje / tehnični kamen; tehnično in jedilno olje / tehnična izobrazba / tehnična inteligenca / tehnična in teoretična fizika; tehnična matematika / tehnični jezik, slovar / tehnični svinčnik patentni svinčnik z mino; tehnična pisava pisava s tiskanimi črkami predpisane oblike b) tehnični oddelek trgovine / tehnična opremljenost laboratorija c) tehnična izboljšava postopka, stroja /
tehnični pripomočki pri pouku / tehnična dovršenost, spretnost 2. nanašajoč se na lastnosti česa glede na delovanje, uporabo: tehnični podatki o avtomobilu, stroju; aparatu so priložena tehnična navodila / tehnični predpisi; tehnični pregled proge, stavbe 3. nanašajoč se na praktično uresničitev dela, naloge: tehnični delavec, direktor, urednik; tehnično osebje / tehnična napaka, težava / teoretična in tehnična rešitev problema; tehnično delo ◊ ekon. tehnična norma norma, določena z merjenjem, izpopolnjevanjem delovnega postopka; fiz. tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2; gled. tehnična vaja preizkus likovne opreme
na odru; les. tehnični les ves les razen drv; šol. tehnični pouk predmet, pri katerem se poučujejo tehnična pisava, tehnično risanje, osnove strojništva, elektrotehnike in prometne vzgoje; šport. tehnični knockout sodnikova prekinitev boksarskega boja zaradi nesposobnosti enega od tekmovalcev za boj ali obrambo; tehnične discipline discipline, zlasti atletske, pri katerih v večji meri prevladuje tehnična spretnost športnika; tehnična napaka pri košarki napaka zaradi kršitve pravil vedenja, ki jo med igro naredi igralec ali trener in se kaznuje s prostim metom; teh. tehnični prevzem strokovni ogled opravljenega dela, zlasti v gradbeništvu, pri katerem se ugotavlja skladnost izvedbe z odobrenim načrtom; tehnično risanje téhnično prisl.: tehnično obvladati kaj; tehnično dobro opremljen; sam.: pog. dogovor s tehničnim s tehničnim direktorjem ♪
- téhtnica -e ž (ẹ̑) priprava za tehtanje: naravnati, umeriti tehtnico; uravnotežena tehtnica; občutljivost tehtnice / tehtnica se izravna, nagne; dati, stopiti na tehtnico; skodelici tehtnice; jeziček na tehtnici / decimalna tehtnica s katero se tehta breme z desetkrat lažjimi utežmi; javna tehtnica; kuhinjska, osebna, živinska tehtnica; viseča tehtnica za tehtanje v visečem položaju; vzmetna, vzvodna tehtnica; pren. tehtnica pravičnosti ● ekspr. tehtnica se nagiba v njihovo korist imajo boljši, ugodnejši položaj; ekspr. tehtnica se še
ni nagnila ni še jasno, odločeno; ekspr. tehtnico bo spet nagnil sebi v prid naredil bo tako, da bo zanj dobro, koristno; ekspr. s tem dejanjem je položil na tehtnico vse tvegal, da izgubi vse; ekspr. njegovo življenje je na tehtnici je v smrtni nevarnosti; mogoč je najbolj neugoden razplet; knjiž. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran oni so imeli več možnosti za zmago; rojen v znamenju tehtnice v času od 24. septembra do 23. oktobra; publ. tvoriti jeziček na tehtnici odločilno prispevati k zmagi, prevladi ene izmed dveh strani ◊ astr. Tehtnica sedmo ozvezdje živalskega kroga; fiz. torzijska tehtnica priprava za merjenje zelo majhnih sil z zasukom prečke, obešene na nitki, žici; obrt. karatna tehtnica ki kaže težo dragega kamna v
karatih; teh. analitična tehtnica ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno; lekarniška tehtnica ki omogoča zelo natančno tehtanje od 1 g do 1 kg; precizijska tehtnica ki omogoča zelo natančno tehtanje od 0,01 g do 1 g; rimska tehtnica viseča vzvodna tehtnica s premično utežjo; vodna tehtnica kratka letev z vdelano cevko, delno napolnjeno s tekočino, za določanje vodoravne lege ♪
- téhtničar -ja m (ẹ̑) 1. izdelovalec, popravljavec tehtnic: odnesti tehtnico k tehtničarju 2. tehtalec: tehtničar v rudniku, skladišču ♪
1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201