Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nič (2.026-2.050)


  1.      strôjnica  in strójnica -e ž (ȏ; ọ̑) 1. avtomatsko orožje z dolgo cevjo, ki strelja zlasti v rafalih: obstreljevati, streljati s strojnico / ekspr. strojnica je vso noč drdrala, lajala ♦ voj. lahka, težka strojnica 2. prostor ali stavba, kjer so nameščeni stroji: dela v strojnici; ladijska strojnica; strojnica elektrarne ♪
  2.      strôjničar  in strójničar -ja m (ȏ; ọ̑) vojak, izurjen za ravnanje s strojnico: strojničar in njegov pomočnik ♪
  3.      strôjničen  in strójničen -čna -o prid. (ȏ; ọ̑) nanašajoč se na strojnica 1: strojnični naboj; strojnična cev / strojnični rafal; od daleč je bilo slišati strojnično streljanje ♦ voj. strojnični ogenj; strojnično gnezdo utrjen in maskiran položaj za strojnico in vojake ♪
  4.      strokóvničar  -ja m (ọ̑) do 1945 član strokovne organizacije, ki si prizadeva zlasti za izboljšanje delovnih in materialnih razmer delavcev ♪
  5.      strugálnica  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za struganje: dela v strugalnici ♪
  6.      strugárnica  -e ž (ȃ) zastar. strugalnica: dela v strugarnici ♪
  7.      strupeníca  -e ž (í) 1. knjiž. strupena kača: pičila ga je strupenica / kača strupenica 2. ekspr. hudobna, zlobna ženska: boji se te strupenice ♪
  8.      strúpnica  -e ž (ȗ) anat. žleza, ki izloča strup: strupnika sta povezana s strupnico; strupnica kače / žleza strupnica ♪
  9.      strúžnica  -e ž (ȗ) stroj za struženje: obdelati na stružnici; ima delavnico z moderno stružnico / avtomatska, ročna stružnica; kovinska, lesna stružnica ♦ strojn. plana stružnica za struženje ravnih ploskev ♪
  10.      studênčnica  -e ž (ȇ) studenčna voda: piti studenčnico; mrzla studenčnica ♪
  11.      stvárnica  -e ž (ȃ) 1. knjiž. ustvarjalka: pisateljica, resnična stvarnica / družba je stvarnica morale 2. zastar. narava: v stvarnici iskati pokoja / stvarnica mu je darovala bister um in blago srce ♪
  12.      suhocvétnica  -e ž (ẹ̑) vrtn. cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; suha roža: šopek suhocvetnic ♪
  13.      sukálnica  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za sukanje: delati v sukalnici ♪
  14.      sumníčav  -a -o tudi sumničàv -áva -o prid. (í; ȁ á) ki (rad) sumniči: bil je zelo sumničav; sumničave ženske // ki izraža, kaže, da kdo sumniči: sumničavi pogledi; sumničava domišljija sumníčavo tudi sumničávo prisl.: sumničavo gledati, vprašati ♪
  15.      sumníčavost  tudi sumničávost -i ž (í; á) lastnost, značilnost sumničavega človeka: poznal je njihovo sumničavost / vzbuditi sumničavost sumničenje ♪
  16.      sumníčenje  -a s (ȋ) glagolnik od sumničiti: vznemirjalo ga je sosedovo sumničenje; zavračati sumničenje; imeti razlog za sumničenje / ekspr. boleča sumničenja ♪
  17.      sumníčiti  -im nedov. (í ȋ) nekoliko sumiti, zlasti neutemeljeno: sumničil je sodelavce, češ da ga tožijo šefu; brez potrebe sumničiti ♪
  18.      sušílnica  -e ž (ȋ) prostor, stavba za sušenje: postaviti, zgraditi sušilnico; peč v sušilnici / sadna sušilnica; sušilnica mesa; sušilnica za hmelj, les, sadje // naprava za sušenje: popraviti sušilnico / električna, prenosna sušilnica; sušilnica za kruh ♦ teh. kanalska sušilnica pri kateri se snov, ki se suši, pomika skozi sušilno komoro; vakuumska sušilnica ♪
  19.      sušílničar  -ja m (ȋ) delavec, ki skrbi za sušenje lesa v sušilnih komorah: kurjač in sušilničar ♪
  20.      suválnica  -e ž (ȃ) nar. zahodno priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti; čolniček: s suvalnico potegniti votkovo nit ♪
  21.      svečeníca  -e ž (í) ženska oblika od svečenik: svečenice so varovale sveti ogenj ∙ evfem. svečenica ljubezni vlačuga, prostitutka ♪
  22.      svéčnica  -e ž (ẹ́) rel. praznik Jezusovega darovanja 2. februarja: bilo je na svečnico ♪
  23.      svetílnica  -e ž (ȋ) star. svetilka: prižgati svetilnico / svetilnica na olje ◊ vrtn. lončna rastlina s cevasto podaljšanimi, pri dnu oblasto razširjenimi cveti, Ceropegia ♪
  24.      svetílničar  -ja m (ȋ) kdor skrbi za pravilno delovanje in vzdrževanje svetilnika: oče je bil svetilničar na otoku; baraka svetilničarjev // nekdaj kdor nadzoruje in prižiga ulične svetilke: svetilničar je očistil svetilke ◊ mont. delavec, ki pripravlja, čisti in polni jamske svetilke ♪
  25.      svetlôbnica  -e ž (ȏ) arhit. zastekljen ali odprt svetlobni nastavek na vrhu kupole ali strehe: kupola s svetlobnico ♪

   1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA