Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nič (1.801-1.825)
- sévernica -e ž (ẹ́) najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda blizu severnega nebesnega tečaja: orientirati se po severnici / v astronomiji Severnica in druge zvezde ♪
- sévnica -e ž (ẹ̑) nar. okrogla ali podolgovata košara za seme pri sejanju; sejalnica: plesti sevnice; zajemati seme iz sevnice ♪
- sežigálnica -e [sǝž in sež] ž (ȃ) stavba, prostor za sežiganje: sežigalnica za odpadna olja // knjiž. stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči; krematorij: postaviti sežigalnico ♪
- shizofréničen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na shizofrenijo: shizofrenični znaki / shizofrenični bolnik / shizofrenična razdvojenost ♪
- shódnica -e ž (ọ̑) knjiž. sinagoga: iti v shodnico / judovska shodnica ♪
- shranjeválnica -e ž (ȃ) prostor za shranjevanje česa: dati kovček v shranjevalnico; shranjevalnica koles, za kolesa ♪
- silabotóničen -čna -o prid. (ọ́) lit. ki temelji na številu zlogov in enakomernem menjavanju naglašenih in nenaglašenih zlogov: silabotonični verz ♪
- sílnica 1 -e ž (ȋ) 1. publ., navadno s prilastkom kar s svojo silo usmerja, določa kako dogajanje, delovanje: v političnem življenju so se pojavile nove silnice; družbene silnice / to so glavne silnice njegove miselnosti 2. fiz. črta, ki poteka v smeri delovanja sile v električnem ali magnetnem polju: sekanje silnic / električne, magnetne silnice ♪
- sílnica 2 -e ž (ȋ) agr. pokrit prostor za siljenje in vzgojo rastlin, navadno ogrevan: siliti cepiče, radič v silnici ♪
- siloréznica -e ž (ẹ̑) agr. naprava za rezanje silažne koruze, trave: rezati s siloreznico; puhalnik siloreznice ♪
- simfóničen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na simfonijo: simfonični koncert; simfonična glasba / simfonični orkester orkester, sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkal / simfonična dvorana / Arničeva simfonična pesnitev Pesem planin ♦ muz. simfonična pesnitev programska, oblikovno svobodna enostavčna skladba za orkester ♪
- sinhróničen -čna -o prid. (ọ́) knjiž. sočasen, istočasen: sinhronična metoda / sinhronično raziskovanje jezika sinhrono ♪
- siníca -e ž (í) manjša ptica pevka s črno glavo in rumenim ali umazano belim trebuhom: po drevju ščebetajo sinice ♦ zool. čopasta, modra, velika sinica ♪
- sinicéza -e ž (ẹ̑) lit. združitev dveh samoglasnikov pri izgovoru v en zlog, zlitje: zaradi siniceze je verz kljub nadštevilnemu samoglasniku pravilen ♪
- siníčica -e ž (í) ekspr. manjšalnica od sinica: na okno je priletela drobna siničica ♪
- siníčji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na sinice: siničji kljun / siničje petje ♪
- siníčka -e ž (í) manjšalnica od sinica: na drevju ščebetajo siničke ♪
- sípnica -e ž (ȋ) knjiž. posodica z luknjičastim pokrovom za posipanje: napolniti sipnico / sipnica za poper, sladkor ∙ na mizi je bila knjiga, črnilnik in sipnica nekdaj posodica s peskom za sušenje črnila ♪
- sirárnica -e ž (ȃ) stavba, prostor za pridobivanje sira, navadno na planini: planšarice nosijo mleko v sirarnico / v vasi je bilo mlekarsko društvo s sirarnico ♪
- sírnica -e ž (ȋ) star. prostor za shranjevanje sira: imeli so kaščo in sirnico ◊ gastr. sirnica juha iz kruha in začimb, kateri se med kuhanjem primeša nastrgan sir; zgod. sirnica v fevdalizmu hribovska kmetija s pašniki, ki oddaja zemljiškemu gospodu zlasti sir ♪
- sirotíšnica -e ž (ȋ) nekdaj zavod za sirote: sprejeti otroka v sirotišnico ♪
- sítnica -e ž (ȋ) ženska oblika od sitnež: bila je velika sitnica / kot psovka kaj spet hočeš, sitnica ♪
- skakálnica -e ž (ȃ) 1. naprava za skoke na smučeh: graditi skakalnico / skakati na skakalnici; plastična skakalnica pokrita s plastično maso; sedemdesetmetrska, velika skakalnica; skakalnice v Planici / smučarska skakalnica // pog. naprava za skakanje v vodo; skakalni stolp: skakati na glavo s skakalnice 2. priprava za skakanje, preskakovanje: naravnati skakalnico na primerno višino / pes je skakalnico v redu preskočil ♪
- skálnica -e ž (ȃ) knjiž. voda, ki priteka izpod skale: piti skalnico ◊ anat. zelo trd del senčne kosti, v katerem sta srednje in notranje uho ♪
- skládalnica tudi skladálnica -e [u̯n, druga oblika tudi ln] ž (á; ȃ) knjiž., redko skladovnica: skladalnica drv ♪
1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901