Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nič (1.801-1.825)



  1.      sévernica  -e ž (ẹ́) najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda blizu severnega nebesnega tečaja: orientirati se po severnici / v astronomiji Severnica in druge zvezde
  2.      sévnica  -e ž (ẹ̑) nar. okrogla ali podolgovata košara za seme pri sejanju; sejalnica: plesti sevnice; zajemati seme iz sevnice
  3.      sežigálnica  -e [sǝž in sež] ž () stavba, prostor za sežiganje: sežigalnica za odpadna olja // knjiž. stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči; krematorij: postaviti sežigalnico
  4.      shizofréničen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na shizofrenijo: shizofrenični znaki / shizofrenični bolnik / shizofrenična razdvojenost
  5.      shódnica  -e ž (ọ̑) knjiž. sinagoga: iti v shodnico / judovska shodnica
  6.      shranjeválnica  -e ž () prostor za shranjevanje česa: dati kovček v shranjevalnico; shranjevalnica koles, za kolesa
  7.      silabotóničen  -čna -o prid. (ọ́) lit. ki temelji na številu zlogov in enakomernem menjavanju naglašenih in nenaglašenih zlogov: silabotonični verz
  8.      sílnica 1 -e ž () 1. publ., navadno s prilastkom kar s svojo silo usmerja, določa kako dogajanje, delovanje: v političnem življenju so se pojavile nove silnice; družbene silnice / to so glavne silnice njegove miselnosti 2. fiz. črta, ki poteka v smeri delovanja sile v električnem ali magnetnem polju: sekanje silnic / električne, magnetne silnice
  9.      sílnica 2 -e ž () agr. pokrit prostor za siljenje in vzgojo rastlin, navadno ogrevan: siliti cepiče, radič v silnici
  10.      siloréznica  -e ž (ẹ̑) agr. naprava za rezanje silažne koruze, trave: rezati s siloreznico; puhalnik siloreznice
  11.      simfóničen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na simfonijo: simfonični koncert; simfonična glasba / simfonični orkester orkester, sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkal / simfonična dvorana / Arničeva simfonična pesnitev Pesem planin ♦ muz. simfonična pesnitev programska, oblikovno svobodna enostavčna skladba za orkester
  12.      sinhróničen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. sočasen, istočasen: sinhronična metoda / sinhronično raziskovanje jezika sinhrono
  13.      siníca  -e ž (í) manjša ptica pevka s črno glavo in rumenim ali umazano belim trebuhom: po drevju ščebetajo sinice ♦ zool. čopasta, modra, velika sinica
  14.      sinicéza  -e ž (ẹ̑) lit. združitev dveh samoglasnikov pri izgovoru v en zlog, zlitje: zaradi siniceze je verz kljub nadštevilnemu samoglasniku pravilen
  15.      siníčica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od sinica: na okno je priletela drobna siničica
  16.      siníčji  -a -e prid. () nanašajoč se na sinice: siničji kljun / siničje petje
  17.      siníčka  -e ž (í) manjšalnica od sinica: na drevju ščebetajo siničke
  18.      sípnica  -e ž () knjiž. posodica z luknjičastim pokrovom za posipanje: napolniti sipnico / sipnica za poper, sladkor ∙ na mizi je bila knjiga, črnilnik in sipnica nekdaj posodica s peskom za sušenje črnila
  19.      sirárnica  -e ž () stavba, prostor za pridobivanje sira, navadno na planini: planšarice nosijo mleko v sirarnico / v vasi je bilo mlekarsko društvo s sirarnico
  20.      sírnica  -e ž () star. prostor za shranjevanje sira: imeli so kaščo in sirnico ◊ gastr. sirnica juha iz kruha in začimb, kateri se med kuhanjem primeša nastrgan sir; zgod. sirnica v fevdalizmu hribovska kmetija s pašniki, ki oddaja zemljiškemu gospodu zlasti sir
  21.      sirotíšnica  -e ž () nekdaj zavod za sirote: sprejeti otroka v sirotišnico
  22.      sítnica  -e ž () ženska oblika od sitnež: bila je velika sitnica / kot psovka kaj spet hočeš, sitnica
  23.      skakálnica  -e ž () 1. naprava za skoke na smučeh: graditi skakalnico / skakati na skakalnici; plastična skakalnica pokrita s plastično maso; sedemdesetmetrska, velika skakalnica; skakalnice v Planici / smučarska skakalnica // pog. naprava za skakanje v vodo; skakalni stolp: skakati na glavo s skakalnice 2. priprava za skakanje, preskakovanje: naravnati skakalnico na primerno višino / pes je skakalnico v redu preskočil
  24.      skálnica  -e ž () knjiž. voda, ki priteka izpod skale: piti skalnico ◊ anat. zelo trd del senčne kosti, v katerem sta srednje in notranje uho
  25.      skládalnica  tudi skladálnica -e [n, druga oblika tudi ln] ž (á; ) knjiž., redko skladovnica: skladalnica drv

   1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA