Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nič (1.701-1.725)
- resnicoljúb -a m (ȗ) knjiž. resnicoljuben človek: preudaren mož je in resnicoljub ♪
- resnicoljúben -bna -o prid. (ú ū) ki ljubi resnico: resnicoljuben človek; biti resnicoljuben in pravičen / ekspr. resnicoljubna kritika ♪
- resnicoljúbje -a s (ȗ) knjiž. ljubezen do resnice: resnicoljubje je zmagalo; vzbuditi v kom resnicoljubje / znano je njegovo resnicoljubje resnicoljubnost ♪
- resnicoljúbnost -i ž (ú) lastnost resnicoljubnega človeka: dvomili so o njegovi resnicoljubnosti / opisati kaj z večjo ali manjšo resnicoljubnostjo ♪
- resníčen -čna -o prid., resníčnejši (ȋ) 1. ki je, se godi in ni rezultat izmišljanja, domišljije: roman je napisan po resničnem dogodku; pravljični in resnični svet; resnična in namišljena bolezen; resnična nevarnost; to so resnična dejstva; spoznati resnično stanje 2. ki je v skladu, se ujema z določenimi dejstvi: resnična izjava, trditev; ni verjel, da je novica resnična; resnično poročilo; to je resnično, ne samo mogoče / njegove besede so resnične 3. ki je v skladu z določenimi normami, predstavami: lažni in resnični humanizem; resnična pomoč; resnična moralna vrednota 4. ki ima vse bistvene lastnosti, značilnosti: resnični dokazi; resnično znanje / razpravljali so o tem, kaj je resnična umetnost 5. nav. ekspr. ki je v resnici tak, kot se kaže: resnični demokrat / pokazal je resnično navdušenje 6. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: nima nobenega resničnega prijatelja; to ni resnična ljubezen; v resničnem življenju je to drugače // izraža podkrepitev trditve: to je resnična katastrofa / resnična škoda, da nisi prišel ● ekspr. žalostno, a resnično izraža obžalovanje ob kakem neprijetnem dejstvu resníčno 1. prislov od resničen: resnično obveščati javnost; bolj resnično pripoveduje kot drugi; resnično se veseliti 2. izraža podkrepitev trditve: resnično nisem za to; tega si resnično ne bi smel privoščiti; resnično sem ogorčen; pokrajina je resnično lepa; resnično dobro se počuti / resnično škoda, da se je to zgodilo; sam.: povedati kako resnično ♪
- resníčnost -i ž (ȋ) 1. kar resnično je, obstaja: dojemati, spoznavati resničnost; na grotesken način prikazovati resničnost; ločiti sanjski svet od resničnosti; umetniško podoživetje resničnosti / izkustvena resničnost; objektivna, subjektivna resničnost; zgodovinska resničnost / podatki ne ustrezajo resničnosti 2. lastnost, značilnost resničnega: dokazati resničnost izjave; potrditi resničnost dogodka; zanikati resničnost česa / dvomiti o resničnosti njegove veselosti ● publ. zamisel bo kmalu postala resničnost bo uresničena; publ. opisoval je resničnost svojega časa razmere ♪
- resníčnosten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na resničnost: resničnostna problematika / zgodba ni resnična, je pa resničnostna resníčnostno prisl.: resničnostno učinkujoče osebe v romanu ♪
- rešeníca -e ž (í) star. rešiteljica: razglasil jo je za svojo rešenico / smrt rešenica ♪
- rešníca -e ž (í) star. rešiteljica: zahvalil se je svoji rešnici ♪
- rezálnica -e ž (ȃ) 1. obrat za rezanje: dogradili so rezalnico stekla; rezalnica in šivalnica 2. stroj za rezanje slame, sena; slamoreznica: stiskalnica, mlatilnica in rezalnica ◊ agr. del pluga, ki navpično reže brazde; črtalo ♪
- rézanica -e ž (ẹ̑) zrezana slama, seno: pripravljati rezanico; konje so krmili z ovsom in rezanico / zrezati slamo v rezanico ♪
- rezílnica -e ž (ȋ) knjiž. naprava za rezanje slame, sena; slamoreznica: iz skednja je bilo slišati rezilnico ♪
- rezníca -e ž (í) zastar. del rastline za razmnoževanje; potaknjenec: reznica se še ni ukoreninila; trtne reznice ♪
- ribárnica -e ž (ȃ) prodajalna rib: kupiti ribe v ribarnici ◊ rib. lesena posoda z režami za začasno shranjevanje ulovljenih rib; poltar ♪
- ríbnica -e ž (ȋ) star. ribiška palica: loviti z ribnico ♪
- ríbničan -a m (ȋ) agr. nizki fižol boljše sorte s srednje debelimi zrni ♪
- ribogójnica -e ž (ọ̑) obrat za gojenje rib: obnoviti ribogojnico / postrvi iz ribogojnice / ribogojnica vlaga v potok postrvje enoletnice ♪
- ribolóvnica -e ž (ọ̑) žarg., rib. ribolovna dovolilnica: izdajati ribolovnice / dnevna ribolovnica ♪
- risálnica -e ž (ȃ) prostor za risanje: opremiti risalnico; risalnice v projektivnem biroju ♪
- rísanica -e ž (ȋ) puška s cevjo, ki ima znotraj spiralaste žlebove: nabiti risanico / puška risanica ♪
- rítnica -e ž (ȋ) nav. mn., vulg. polovica zadnjice: udaril jo je po ritnici; mesnate, močne ritnice ♪
- rítosnica -e ž (ȋ) nar. polovica zadnjice: Ta ga je sunil z roko, oni z nogo, pa spet ga je pahnila v stran ženska z ritosnico (F. Godina) ♪
- robévnica -e ž (ẹ̑) nar. gorenjsko sekira z majhnim rezilom in dolgim toporiščem: opirati se na robevnico; pastirji so se branili pred volkovi z robevnico ♪
- robídnica -e ž (ȋ) jagoda robide: nabirati robidnice; bonbon v obliki robidnice; sok iz robidnic // robida: zelo polne robidnice / z robidnicami obraščena stena z robidovjem ◊ les. dvoročna žaga s trikotnimi zobmi ♪
- robídničen -čna -o (ȋ) pridevnik od robidnica: robidnični sok ♪
1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801