Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nič (1.226-1.250)
- orníca -e ž (í) 1. orna zemlja: spremeniti travnik v ornico; ima pet hektarov ornice // knjiž. njiva: opleti ornico / ornica pšenice 2. agr. plast zemlje, ki se pri oranju obrača: pod ornico je na tej njivi prod; črna, ilovnata ornica ♪
- orožárnica -e ž (ȃ) star. orožarna: grajska orožarnica / puško so izdelali v znani orožarnici ♪
- oróžnica -e ž (ọ̑) zastar. orožarna: orožnica je bila polna različnega orožja; grajska orožnica ♪
- ósemdesetlétnica -e [sǝm] ž (ọ̄-ẹ̑) 1. osemdeseta obletnica: proslavljati osemdesetletnico; osemdesetletnica društva 2. osemdeset let stara ženska: še zdrava osemdesetletnica ♪
- osemenjeválnica -e ž (ȃ) vet. kraj, prostor, urejen za osemenjevanje ♪
- ósemrazrédnica -e [sǝm] ž (ọ̄-ẹ̑) nekdaj osemrazredna šola: bil je premeščen v večji kraj z osemrazrednico / dekliška osemrazrednica ♪
- osépnice -nic ž mn. (ẹ̑) knjiž. kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži; koze: dobiti, imeti osepnice; cepiti proti osepnicam ♪
- osépničast -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki ima brazgotine od prebolelih koz; kozav: osepničast obraz ♪
- osépničen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na osepnice: osepnični mehurčki ♪
- oskrbníca -e ž (í) ženska oblika od oskrbnik: oskrbnica planinske koče / oskrbnica pesnikove rojstne hiše ∙ star. deklica je bila dobra oskrbnica svojih zajčkov je dobro skrbela zanje ♪
- osmŕtnica -e ž (ȓ) obvestilo o smrti koga, navadno tiskano: vsak dan pregleda vse osmrtnice; poštar jim je prinesel osmrtnico / med prazniki objavljajo osmrtnice po radiu ♪
- osnóvnica -e ž (ọ̑) 1. geom. osnovna stranica ravninskega lika: osnovnica trapeza, trikotnika; dolžina osnovnice / osnovnica projekcijskega sistema presečnica osnovnih projekcijskih ravnin 2. knjiž., redko osnova, podlaga: materialna osnovnica družbe / vse kaže, da so nekatere osnovnice romana neresnične osnovne črte, sestavine ♪
- osrénica in osreníca -e ž (ẹ̑; í) alp. ledena, skorjasta plast na površini snega, navadno tanjša: na pršiču se je naredila osrenica; hoja po osrenici je zelo težavna ♪
- ostrníca -e ž (í) nar. notranjsko tanjše deblo ali vrh debla s prisekanimi vejami, ki se uporablja za sušenje krme: deteljo so sušili na ostrnicah / senene ostrnice ♪
- ostrolístnica -e ž (ȋ) nestrok. bodika, božji les ♪
- ostróžnica -e ž (ọ̑) nar. robida, robidnica: nabirati ostrožnice; črne ostrožnice / ob poti se razraščajo ostrožnice ♪
- ostúdnica -e ž (ȗ) ekspr. nemoralna, pokvarjena ženska: smehljaš se tej ostudnici ♪
- ošábnica -e ž (ȃ) ekspr. ošabna ženska: te ošabnice se izogiba ♪
- otávnica -e ž (ȃ) nar. (posušena) trava četrte košnje: Senožet je treba samo malo prekopati .. pa bo arnice, otave in otavnika pa še otavnice, kolikor bo kdo hotel (C. Kosmač) ♪
- otróčnica -e ž (ọ̑) ženska v prvih šest do osem tednih po porodu: nosečnice in otročnice; streže mu kot otročnici ♪
- ovírnica -e ž (ȋ) psiht. jopič z zelo dolgimi rokavi, zlasti za nemirne (duševne) bolnike: obleči, odvzeti ovirnico ♪
- ovnìč -íča m (ȉ í) manjšalnica od oven: ovce in ovniči ◊ zool. ovniči nočni metulji z živo pisanimi krili, ki letajo podnevi, Zygaenidae ♪
- ovójnica -e ž (ọ̑) 1. papir, prepognjen in zlepljen tako, da nastane vrečka, navadno za pisma: odpreti, zalepiti ovojnico / bankovce je zložil v pisemsko ovojnico ∙ ekspr. njegova mesečna ovojnica je tanka ima majhne osebne dohodke; ekspr. brez modre ovojnice ni šlo podkupnine 2. kar je, se daje okrog česa, navadno da varuje, ščiti: ovojnice toaletnega mila / ovojnica revije je strgana 3. tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, povezuje: mišice in sklepe ovijajo ovojnice // anat., navadno s prilastkom tkivo, ki ovija kak organ: ledvična, vranična ovojnica ● knjiž. semena te rastline imajo močno ovojnico močen ovoj ◊ anat. kitna, mišična,
možganska, sklepna ovojnica; biol. bakterijska ovojnica trdna ali sluzasta snov, s katero se obdajo nekatere bakterije; celična ovojnica zunanji, mrtvi del celice; mat. ovojnica črta, ki obdaja družino krivulj; med., vet. plodova ovojnica; zool. ovojnica pasja trakulja ♪
- ovrátnica -e ž (ȃ) 1. ovratni pas, navadno za pse: sneti, zapeti psu ovratnico; prijeti žival za ovratnico; ovratnice in nagobčniki / pasja ovratnica 2. knjiž. kravata: nadeti, zavezati si ovratnico; svilena ovratnica 3. arheol. ovratni nakit, navadno v obliki (nesklenjenega) obroča: ovratnica iz polžasto zvite žice ♪
- ovrátniček -čka m (ȃ) manjšalnica od ovratnik: ima rdečo obleko z belim ovratničkom; čipkast, vezen ovratniček ♪
1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326