Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nič (1.201-1.225) 
- óljnica -e ž (ọ̑) 1. nav. mn., agr. rastline, iz katerih se pridobiva olje: gojiti oljnice; buče, sončnice in druge oljnice 2. priprava za mazanje z oljem: nakapati olje v oljnico / oljnica za šivalne stroje ♪
- omáčnica -e ž (ȃ) čolničasta skodelica za omako: omako je ponudila posebej v omačnici ♪
- omráznica -e ž (ȃ) nar. tolminsko drobna, majhna snežinka: naletavale so omraznice ♪
- opárnica -e ž (ȃ) nar. trnat grm z belimi cveti in koščičastimi plodovi; črni trn: ob poti rasteta oparnica in češmin; nabirati oparnice; marmelada iz oparnic ♪
- opasílnica -e [u̯n tudi ln] ž (ȋ) nar. vrv, s katero se povezuje s senom, žitom naložen voz: skočil je z voza in dobro zategnil opasilnico ♪
- opásnica -e ž (ȃ) star. pas, trak: platnena opasnica; bila je znana tkalka opasnic in trakov / čez krilo ima dve temnejši opasnici ♪
- opazoválnica -e ž (ȃ) poslopje, prostor za opazovanje: postaviti, urediti opazovalnico; opazovalnica na jamboru; ob potresu so se poškodovale naprave v opazovalnici / astronomska, vremenska opazovalnica ♦ psiht. soba za opazovanje duševnih bolnikov ♪
- opekárnica -e ž (ȃ) zastar. opekarna: v kraju je bilo več opekarnic ♪
- operjáničiti -im dov. (ā ȃ) knjiž. okrasiti s perjanico: operjaničiti klobuk operjáničen -a -o: operjaničena čelada ♪
- opétnica -e ž (ẹ̑) redko opetnik: opetnica se tesno prilega nogi ♦ obrt. zgornje usnje petnega dela obuvala ♪
- oplátnica tudi oplatníca -e ž (ȃ; í) knjiž. tanka deska, plošča zlasti za obijanje, oblaganje: ladjedelec veže oplatnice; nameščanje podov in oplatnic pri tovornih vagonih ♪
- oplemenitílnica -e ž (ȋ) tovarniški obrat za oplemenitenje: obratovodja oplemenitilnice ♪
- oplóčnica -e ž (ọ̑) knjiž. plošča (za oblaganje): tla so bila iz velikih rjavih opločnic; kamnite opločnice ♪
- opórnica -e ž (ọ̑) 1. priprava, ki daje oporo: okrepiti kaj z opornico / namestiti v avtomobil opornice za glavo 2. med. priprava za imobilizacijo telesnih delov: imobilizirati roko z opornico; prstna opornica; žičnata opornica ♪
- oprímnica -e ž (ȋ) vet. del na sprednjem ukrivljenem delu podkve za preprečevanje drsenja: ozobec in oprimnica ♪
- oprtávnica -e ž (ȃ) nav. mn., nar. oprtnica, oprta: nositi tovor na oprtavnicah / koš z oprtavnicami z naramnicami ♪
- opŕtnica -e ž (ȓ) 1. nav. mn. trak iz tkanine, usnja za nošenje bremena na hrbtu: oprtnice so mu odrgnile kožo na vratu / prevezal je zaboj z dvema oprtnicama in si ga zadel na rame // trak iz tkanine, usnja, ki omogoča nošenje kake priprave na hrbtu; naramnica: koš, nahrbtnik z oprtnicami 2. mn., star. trakasta priprava za čez rame, na katero se pripenjajo hlače, krila; naramnica: hlače brez oprtnic; vtakniti roke za oprtnice ♪
- oraníca -e ž (í) nar. njiva: zorati oranico; lepo obdelane oranice; travniki in oranice ♪
- orépnica -e ž (ẹ̑) vet. jermen, navadno pri konjski opremi, ki zadržuje vozilo pri vožnji navzdol: odpeta orepnica ♪
- oresníčiti -im dov. (í ȋ) knjiž., redko uresničiti: oresničiti pesniško idejo ♪
- organicístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na organicizem: organicistične ideje, teorije / organicistično pojmovanje naroda ♪
- organicízem -zma m (ȋ) soc. teorija, ki pojasnjuje zakonitosti delovanja družbe z zakonitostmi delovanja organizma: ideje organicizma ♪
- orgáničen -čna -o prid. (á) star. organski: organični razvoj literature; notranja organična zgradba romana; med njima je organična zveza / otrok se je rodil z organično napako orgánično prisl.: organično povezati konec z uvodom ♪
- orgáničnost -i ž (á) knjiž. organskost: organičnost razvoja / upoštevati je treba organičnost sistema ♪
- órnica -e ž (ọ̑) nar. zahodno čeber: stresati grozdje v ornice / namakati perilo v ornici ♪
1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 
