Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nič (10.626-10.650)
- srénski -a -o prid. (ẹ̑) alp., v zvezi srenske dereze dereze z dolgimi konicami za hojo po srenu ♪
- sŕhek -hka -o prid. (ŕ) 1. ki zaradi togosti, ostrosti ob dotiku vzbuja neprijeten občutek na koži: srhki lasje; srhke dlačice / srhka skorja // porasel s togimi, ostrimi dlačicami: srhki listi; srhko steblo sončnice 2. ekspr. ki vzbuja srh: srhek pogled; srhek žvižg / srhek mraz zelo hud sŕhko prisl.: srhko me je spreletelo ♪
- sŕkalica -e ž (ŕ) nav. mn., anat. prstast ali listast izrastek sluznice, zlasti črevesne; resica: črevesne srkalice ♪
- sŕkati -am nedov. (ŕ ȓ) 1. spravljati v usta kaj tekočega in požirati ob hkratnem vlečenju zraka vase, pri čemer nastajajo sikajoči glasovi: srkati vroč čaj iz skodelice; pri jedi srka in mlaska / srkati sok iz pomaranče / čebele srkajo med iz cvetov 2. ekspr. piti v majhnih požirkih: srkale so liker in se pogovarjale; počasi je srkal kavo in opazoval mimoidoče / zbrali so se v zidanici in srkali novo vino pili 3. sprejemati vase: goba srka vodo; korenine srkajo vlago iz zemlje ● ekspr. otrok je srkal njegove besede pazljivo ga je poslušal; ekspr. zasopel je srkal čisti gorski zrak vdihaval; pog., ekspr. rad ga srka pije (alkoholne pijače) ♪
- srnjáček -čka m (á) manjšalnica od srnjak: srnjaček je zapivkal; srna s srnjačkom ♪
- srpárna -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje srpov: dela v srparni ♪
- sŕpek -pka m (ȓ) manjšalnica od srp: žeti s srpkom ♪
- srpìč -íča m (ȉ í) manjšalnica od srp: žeti ajdo s srpičem ♪
- sršénji -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sršene: sršenji pik; uničiti sršenje gnezdo / sršenji roj ∙ ekspr. dregniti v sršenje gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje; ekspr. priti v sršenje gnezdo med nezadovoljne, razdražene ljudi ♪
- sŕt -í ž (ȓ) zool. viličasta ribja koščica: hrbtenica, rebra in srti ♪
- stacionírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. 1. namestiti: stacionirati rakete v Srednji Evropi / stacionirati jedrske podmornice v Atlantiku 2. nastaniti: stacionirati čete ob meji; vojska se je stacionirala v mestu 3. nedov., nepreh. imeti stalno mesto kje: letalo stacionira na matičnem letališču; pristanišče, v katerem stacionira ta ladja / po potresu smo stacionirali v železniškem vagonu stanovali stacioníran -a -o: v bazi stacionirani bombniki; vojaške enote so bile stacionirane ob obali ♪
- stagnácija -e ž (á) knjiž. ostajanje pri doseženi stopnji, stanju dejavnosti na kakem področju: boriti se proti stagnaciji in nazadovanju; industrijska, kulturna stagnacija; stagnacija gospodarstva; stagnacija v tehničnem razvoju / kmetijstvo je v stagnaciji se ne razvija, ne napreduje ♪
- stagnánten -tna -o prid. (ȃ) knjiž. ki se ne razvija, ne napreduje: tehnična raven kmetijskih strojev je stagnantna; stagnantno gospodarstvo / stagnantne kulture ♪
- stájica -e ž (á) 1. priprava z ograjico za otroka preden shodi: dvigniti otroka iz stajice; otrok se igra, sedi v stajici / otroška stajica 2. manjšalnica od staja: nagnati živali v stajico / zajčja stajica zajčji hlevček ♪
- stakníti in stákniti -em tudi iztakníti in iztákniti -em dov. (ȋ á) nav. ekspr. 1. stikajoč najti, odkriti: hišni ključ je staknil za cvetličnim lončkom; stakniti knjigo na podstrešju / bal se je, da bodo staknili brv čez potok našli, odkrili; skril se jim je, pa so ga le staknili 2. biti uspešen v prizadevanju, da bi se doseglo kaj, prišlo do česa; dobiti: ne ve, kje bi staknil denar; v vasi so staknili nekaj hrane; s težavo je staknil stanovanje; vse trgovine je obredel, da je staknil zaželeno stvar / še o pravem času je staknil delavce 3. z oslabljenim pomenom postati deležen kakega stanja, navadno neprijetnega; dobiti: stakniti bolezen; stakniti gripo, nahod, pljučnico; v pretepu je staknil hude poškodbe; stakniti prehlad prehladiti se ● pog., ekspr. v boju jo je staknil je bil ranjen; ekspr. prebral je vse, kar je staknil kar je mogel dobiti,
najti; ekspr. za svoje dejanje je staknil nekaj mesecev zapora je bil obsojen na nekaj mesecev zapora; ekspr. še sama ne ve, kje je staknila otroka kdo je otrokov oče; ekspr. staknil je, kar je iskal kar je iskal, to je dobil ♪
- stálen -lna -o prid., stálnejši (ȃ) 1. ki se ne spreminja, ne spremeni: stalni izdatki; stalne cene; vzdrževati stalno temperaturo in vlažnost zraka / stalno vreme dalj časa enako; dalj časa lepo; stalen značaj uravnovešen; beseda je dobila stalno pisno podobo ustaljeno // sestavljen iz vedno istih stvari, oseb: imeti stalen repertoar; čaj iz stalne mešanice; razstaviti stalno zbirko / stalna družba; stalno omizje 2. ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo obdobje: stalne naloge; vzeti koga v stalno oskrbo; pravica do stalne paše; stalna zaposlitev / ustanoviti stalno komisijo; odpreti stalno avtobusno progo; dobiti stalno gledališče / stalna konferenca mest; potrdilo o stalni nesposobnosti // ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo na določenem mestu: postaviti stalen bivak; stalni mejni prehodi; stalne naprave; stalna vesoljska postaja / stalni prebivalci
kraja / stalni gostje gostje, ki se mudijo, ostanejo kje dalj časa // ki je, obstaja brez konca: na svetu ni nobena reč stalna / redko stalne barve obstojne 3. ki traja brez prekinitve, prekinitev: čutiti stalno bolečino v prsih; živeti v stalni negotovosti; stalna potreba po kisiku; biti pod stalnim nadzorstvom // ekspr. zelo pogost, pogosten: naveličati se stalnih opominov; stalni prepiri ga utrujajo; zaradi stalnega vetra ga je bolela glava; stalne pritožbe delavcev 4. ki ga kdo ima, uporablja dalj časa, ob vsaki priložnosti: sesti na stalni prostor ob oknu; dobiti stalni sedež v gledališču / navesti stalno bivališče kraj, kjer se kdo naseli, da v njem stalno živi // ki je s kom v kakem odnosu dalj časa, ob vsaki priložnosti: stalni naročniki revije; stalni obiskovalci razstav / dati blago najprej stalnim odjemalcem, strankam ◊ anat. stalni zob vsak od dvaintridesetih zob, ki zraste po šestem letu starosti; ekon. stalna plača nekdaj plača, ki jo
prejema oseba s stalno zaposlitvijo; fiz. stalni magnet magnet, ki trajno ohrani magnetne lastnosti; trajni magnet; stalna deformacija deformacija, pri kateri se telo ne vrne v prvotno obliko; lingv. stalni naglas naglas, ki nastopa vedno na istem mestu v besedi; stalni pridevek beseda ali besedna zveza, ki se stalno pristavlja k imenu kake osebe; stalna zveza besedna zveza s samostojnim pomenom; lit. stalna pesniška oblika pesniška oblika, ki se uporablja nespremenjena že dalj časa; lov. stalna divjad divjad, ki živi stalno v istem lovišču; mat. stalni člen člen, v katerem ne nastopa spremenljivka; stalna količina količina, ki ne spreminja svoje vrednosti; ptt stalna telefonska zveza telefonska zveza, ki se lahko uporablja ne glede na čas ali v času, ko ustrezna centrala ne dela; šol. stalni učitelj nekdaj učitelj z opravljenim strokovnim izpitom; vet. stalni zob zob, ki ne izpade več; voj. stalna vojska vojska, ki jo ima kaka država v
mirnem času stálno prisl.: ta drama je stalno na programu; stalno prebivati kje; stalno se pritoževati; stalno sodelovati ♦ zool. stalno topla kri kri, katere toplota je neodvisna od temperature okolice; sam.: v življenju ni nič stalnega; naseliti se za stalno ♪
- stálo -a s (á) 1. star. podstavek, stojalo: ogledoval si je osnutke kipov na stalih 2. zastar. stališče: zagovarjati svoje stalo ● zastar. upa, da bo sin dosegel višje stalo višji položaj; zastar. stalo lovca stojišče; preg. čič ne da nič, stalo pa malo počivanje, brezdelje ne prinaša koristi, premoženja ♪
- stándarden -dna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na standard, predpis: standardni deli, izdelki; standardni vzorec; standardna kakovost; standardne mere oblačil; določiti standardne oblike pasme / standardni predpisi 2. splošno uporabljan, uveljavljen: standardna metoda raziskovanja; na programu so bila standardna dela naših skladateljev; penicilin je postal standardno zdravilo / ta knjiga je standardno delo za to stroko temeljno // navaden, običajen: standardna izvedba avtomobila; standardno pohištvo / standardna rešitev problema; novinar mu je postavil standardno vprašanje / košarkarji so pokazali standardno formo ◊ ekon. standardna deviacija številčni izraz, ki kaže na razlike od povprečja določenih podatkov; kor. standardni plesi družabni plesi, nastali pod vplivom angleškega načina plesanja; lingv. standardni jezik knjižni jezik; šport., voj. standardna puška
malokalibrska puška za tekmovanje v streljanju na petdeset metrov; voj. standardno orožje orožje, ki se izdeluje v redni proizvodnji in se v vojski redno, množično uporablja stándardno prisl.: standardno izdelano pohištvo; standardno urejeno stanovanje ♪
- standardizírati -am dov. in nedov. (ȋ) s predpisom za vso državo enotno določiti mero, kakovost: standardizirati avtomobilske dele, izdelke; standardizirati pohištvo // določiti, kakšno sme, mora kaj biti sploh: standardizirati meritve; standardizirati obrazce / standardizirati vprašanja v anketi ◊ agr. standardizirati vino mešati ga z vinom druge kakovosti ali sorte zaradi poenotenja kakovosti standardizírati se postati navaden, običajen: njegovo življenje se je v teh razmerah popolnoma standardiziralo standardizíran -a -o: standardiziran gradbeni material; za nekatera vina so potrebne standardizirane steklenice ♪
- stánjšati -am tudi iztánjšati -am dov. (ȃ) narediti (bolj) tanko: stanjšati nit, žico; stanjšati pločevino na robovih; stanjšati s kovanjem, valjanjem; plast snega se je stanjšala ● tak kroj obleke postavo stanjša naredi vitkejšo; ekspr. med boleznijo se je precej stanjšal je shujšal stánjšan tudi iztánjšan -a -o: steber je na vrhu stanjšan; stanjšana konica; stanjšana žica ∙ knjiž., redko imeti stanjšan okus izostren, prefinjen ♪
- stanovánjce -a s (ȃ) ekspr. manjšalnica od stanovanje: najel je lepo stanovanjce; sestajali so se kar v njenem stanovanjcu ♪
- stanovánjski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stanovanje: stanovanjski prag; izmeriti stanovanjsko površino / stanovanjski prostori / stanovanjski lastnik, najemnik / stanovanjska oprema; oblikovalec stanovanjskega pohištva / stanovanjski blok; stanovanjska etaža; stanovanjska hiša / stanovanjska četrt, soseska / stanovanjski sklad; stanovanjska komisija; podpisati stanovanjsko pogodbo; stanovanjsko varčevanje / stanovanjska kultura; slabe stanovanjske razmere; stanovanjska stiska je velika / stanovanjska skupnost do 1965 skupnost, ki skrbi za komunalno in socialno politiko občine in za napredek naselja ♦ tur. stanovanjska prikolica hiši podobno vozilo brez lastnega pogona za prebivanje, prenočevanje, zlasti na počitnicah; urb. stanovanjska struktura razmerje med različnimi velikostmi stanovanj v stanovanjskem objektu, stanovanjski soseski ♪
- stàr stára -o stil. -ó prid., staréjši stil. stárji stil. stárši (ȁ á) 1. ki je v zadnjem obdobju življenja: star človek; žival je bila že stara; ni si mislil, da je star // ki je v poznem obdobju rasti: star radič je grenek; kosili so že staro travo; posekati staro drevje 2. ki nima več potrebne, ustrezne kakovosti za uživanje: imeli so samo star kruh; star sir; krompir je že star; staro kislo mleko ni več okusno // ki že ima vse ustrezne značilne lastnosti: gnojiti s starim gnojem; stara slivovka 3. ki ima razmeroma veliko let, ant. mlad: ima starega moža; fant je že precej star; po videzu je že star; star kot Metuzalem, kot svet zelo / gozd starih hrastov / pog. za to vlogo je bila igralka že stara prestara 4. značilen za starega človeka, zlasti po videzu: njegov obraz je postal star; ima staro, nagubano kožo / ostre poteze na obrazu so jo delale staro / redko
spregovoril je s starim, tresočim se glasom starčevskim 5. z izrazom količine izraža število časovnih enot, preteklih od rojstva koga ali od nastanka česa: midva sva enako stara; koliko si star; star je pet let; stroji so stari že več kot petdeset let; zadosti je stara, da bi to morala vedeti 6. ki obstaja že dolgo časa: stari običaji; šah je že stara igra / razvaline starega gradu; kupiti staro hišo; obiskovati stara mesta / mladi in stari narodi; izvira iz stare rodbine / poravnati stare dolgove; njuno prijateljstvo je že staro / te metode so že stare // ki je po času nastanka (zelo) oddaljen od sedanjosti: zbirati stare rokopise; proučevati stare kamnine; zapela jim je več znanih starih pesmi; to gorovje je zelo staro // ki je dalj časa v uporabi: kupil je star avtomobil; obleki se pozna, da je stara / doma imajo dragoceno staro pohištvo starinsko / odkupovati star papir, staro železo / slabš. na podstrešju je polno stare šare 7. ki se že dalj časa ukvarja
s kako dejavnostjo: kot star matematik bi moral to znati; je že star mizar, ribič, voznik / star partizan je in ve, kako je treba ravnati // nav. ekspr. ki je to, kar je, postal že pred daljšim časom: stari prijatelji so se zbirali v mestni kavarni / star član društva dolgoleten / on je star znanec te gostilne mnogokrat zahaja vanjo; je star znanec miličnikov miličniki imajo mnogokrat opraviti z njim 8. ki je obstajal, bil narejen pred drugim iste vrste: preklicati stare dogovore; proslavo je pripravil še stari odbor; prodajati po stari ceni; v veljavi so ukrepi stare vlade / stari in novi del mesta; na nekaterih mestih se nova cesta zelo približa stari / stari način dela / stari dinar ob denominaciji dinarja 1965 v razmerju do novega 100 : 1; stari Grki Grki do začetka 5. stoletja; stari Rim Rim do propada rimskega cesarstva; stari Rimljani Rimljani do propada rimskega cesarstva; stara Avstrija Avstrija do 1918; stara Jugoslavija Jugoslavija od leta 1918
do 1941 // vključen v kako skupnost pred drugim: stari in novi člani organizacije; stari sodelavci // ki je od prejšnje letine, zaloge: jedo še stari krompir; pokurili so skoraj že ves stari premog; prodati staro vino 9. že od prej znan, poznan: pri ponovnem zagovoru je navajal stare dokaze; na sestanku so se pogovarjali o starih, a še nerešenih problemih / obvladati staro učno snov / ne more se odreči staremu načinu življenja // tak kot je bil prej, nekoč: vrniti predmetu staro obliko; čez nekaj trenutkov je njen obraz dobil stare poteze / želel si je, da bi se vrnili stari časi 10. ki je po izvoru od tam, kjer živi; prvoten: novi naseljenci so premagali stare; stare rastlinske vrste so na tem ozemlju počasi izginjale 11. ki se po lastnostih, značilnostih zelo razlikuje od sedanjega: star kroj obleke; star način izdelave / ima zelo stare nazore; premagati staro miselnost ● stari cent 56 kg; v starih časih je bilo tukaj jezero nekoč; na stare dni je moral
beračiti na starost; naš oče je človek starega kova, stare šole v vsem se drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov; ekspr. v teh zadevah je star maček izkušen, spreten, prebrisan človek; nar. stari mesec ali stara luna zadnji krajec; stari oče oče očeta ali matere; iron. če se star panj vname, dolgo gori če se zaljubi človek v zrelih letih, je to čustvo močno in dolgotrajno; stari starši starši očeta ali matere; publ. stari svet Evropa, Azija in Afrika; žarg. stara bajta študent z mnogo semestri; ekspr. ostala je stara devica neporočena; nekateri izseljenci so se vrnili v staro domovino v kraje, kjer so bili rojeni, so prej živeli; ekspr. on je stara korenina krepek, trden človek; stara mati mati očeta ali matere; pog., ekspr. to je pa stara pesem to ni nič novega; ekspr. kaj bi še pravil: stara povest tako se navadno zgodi, tako stvari navadno potekajo; ekspr. stara sablja (dolgoletni) vojni tovariš;
dolgoletni znanec, tovariš; slabš. ti spadaš med staro šaro tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; danes je staro leto 31. december; star. na starega leta dan 31. decembra; varčevati za stara leta starost; preg. stara navada železna srajca stare navade človek zelo težko spreminja ◊ geol. stari zemeljski vek vek v geološki zgodovini zemlje, ki sledi praveku; lingv. stara visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja od 8. do 11. stoletja; stara cerkvena slovanščina slovanski knjižni jezik, zapisan v 10. in 11. stoletju; rel. stara zaveza prvi del svetega pisma, ki obsega obdobje pred Kristusovim rojstvom; zgod. stari vek obdobje sužnjelastniške družbene ureditve; boj za staro pravdo od 15. do 18. stoletja boj kmetov proti obveznostim do fevdalcev, ki niso bile zapisane v srednjeveških urbarjih stári -a -o sam.: stari so posedli okrog peči; mnogo starega je že izginilo; vse novo raste iz starega; želela je, da bi se vse
vrnilo na staro; delati, sklepati po starem; vonj po starem; ekspr. ostalo je pri starem nič se ni spremenilo; ekspr. kaj pa pravi na to tvoj stari oče; mož; šef; prim. starejši ♪
- starína -e ž (í) 1. predmet starinske vrednosti: kupovati, prodajati starine; dragocene starine; zbiralec starin / to mesto slovi po starinah starinskih hišah, zgradbah / ed. prodajati starino stare predmete // ekspr. star človek: tako pravijo modre starine // ed., ekspr. stari ljudje: mladina je posedla kar po tleh, starina pa po klopeh okoli peči 2. ed. vino, pridelano v prejšnjem letu, prejšnjih letih: piti starino; za posebne priložnosti so prihranili nekaj litrov starine // stara, dolgo časa nepokošena trava: živina ni marala jesti starine; pokositi starino po mejah 3. star. starinarnica: v nobeni starini ni dobil primernega cilindra 4. knjiž. daljna preteklost: ti običaji so se ohranili iz starine ◊ lingv. jezikovna starina arhaizem ♪
- starínski -a -o prid. (ȋ) 1. ki je nastal, bil razširjen v (daljni) preteklosti: proučevati starinske plese; starinske pesmi; zbirati starinske posode; doma imajo starinsko pohištvo ♦ lingv. starinske besede v preteklosti splošno rabljene besede // ki ima dosti prvotnih, starih značilnosti: rad si ogleduje starinska mesta; starinsko narečje / predmet, stol starinske izdelave ∙ vsi ti predmeti imajo starinsko vrednost so pomembni zaradi starosti in tipičnih značilnosti 2. nemoderen, nesodoben: nosi obleko starinskega kroja / imeti starinske nazore; njegova načela so starinska starínsko prisl.: skladba zveni starinsko; oblači se po starinsko; starinsko opremljena soba; sam.: hiša je mešanica starinskega z novodobnim ♪
10.501 10.526 10.551 10.576 10.601 10.626 10.651 10.676 10.701 10.726