Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nič (1.051-1.075)
- nasípnica -e ž (ȋ) agr. podolgovati posodi podoben del sejalnika, trosilnika za nasipanje semena, gnojila ♪
- nasládnica -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki se (rada) naslaja: ona je velika nasladnica / knjiž. noč je preživel pri neki nasladnici vlačugi, prostitutki ♪
- naslédnica -e ž (ẹ̑) ženska oblika od naslednik: naslednica je kupljeno hišo popravila; naslednica ravnateljice, upravnice / ta organizacija je naslednica predvojne / naslednica Avstro-Ogrske / avtomatizacija je naslednica mehanizacije / knjiž. zima ni dala svoji naslednici, da bi ogrela ljudi ♪
- naslóvnica -e ž (ọ̑) 1. redko naslovljenka: izročiti pošiljko naslovnici 2. žarg., tisk. naslovna stran: oblikovati, urediti naslovnico; slika na naslovnici ◊ ptt listek z naslovom, pritrjen na pošiljko, na katero ni mogoče napisati naslova ♪
- nasprótnica -e ž (ọ̑) ženska oblika od nasprotnik: vedno je bila njegova nasprotnica ♪
- natezálnica -e [tudi u̯n] ž (ȃ) nekdaj mučilna priprava za nategovanje: dali, privezali so ga na natezalnico; pren. kaznuje ga z natezalnico dvomov in upanj ♪
- naúšnica -e ž (ȗ) nav. mn., redko 1. naušnik: dati naušnice na ušesa / kapa z naušnicami 2. knjiž. uhan: naušnice z biseri ♪
- navédnica -e ž (ẹ̑) nav. mn., knjiž. narekovaj: postaviti besedo, stavek med navednice ♪
- navijálnica -e ž (ȃ) delavnica, obrat za navijanje: obratovodja navijalnice ♪
- navójnica -e ž (ọ̑) teh. priprava na zunanji strani okna, narejena iz dolgih, med seboj povezanih deščic, ploščic; roleta: dvigniti, spustiti navojnico / okenske navojnice ♪
- navpíčnica -e ž (ȋ) knjiž. navpična črta: narisati navpičnico; besede vpišite za drugo debelejšo navpičnico; pren. jambori so bili edine navpičnice v brezkončni vodoravnosti morja ● knjiž. drog ne stoji čisto v navpičnici v navpični smeri; ekspr. plezanje je bilo težavno, ker je bilo polno navpičnic in previsov navpičnih sten ◊ geod. smer težnosti v določeni točki ♪
- nébnica -e ž (ẹ̑) nav. mn., anat. vsak od dveh limfnih organov v žrelu: vnetje nebnic // parna kost trdega neba: čeljustnica in nebnici ♪
- neboglásnica -e ž (ȃ) bot., v zvezi triglavska neboglasnica blazinasta visokogorska rastlina s svetlo modrimi kratkopecljatimi cveti, Eritrichium nanum ♪
- nècvétnica -e ž (ȅ-ẹ̑) nav. mn., bot. rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi: cvetnice in necvetnice ♪
- nečímrnica -e ž (ȋ) ekspr. nečimrna ženska: kakšna nečimrnica je ♪
- nečístnica -e ž (ȋ) star. vlačuga, prostitutka: nečistnica je bila; hodi k nečistnicam ♪
- nedolétnica -e ž (ẹ̑) redko mladoletnica: nedoletniki in nedoletnice ♪
- nedólžnica -e [u̯ž] ž (ọ̑) knjiž., redko devica: ta je še nedolžnica ♪
- negódnica -e ž (ọ̑) 1. ekspr. nedorasla ženska: ne poslušaj ga, negodnica / kot psovka molči, negodnica 2. slabš. ničvredna, malovredna ženska: druži se z negodnicami ♪
- negoválnica -e ž (ȃ) avt. delavnica za manjša vzdrževalna dela pri avtomobilih: moderno opremljena negovalnica / avtomobilska negovalnica ♪
- nèharmóničen -čna -o prid. (ȅ-ọ́) neubran, neskladen: neharmonične barve / neharmoničen razvoj otroka / spremljava petja je bila neharmonična ♪
- nèhigiéničen -čna -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni higieničen: živi v nehigieničnih razmerah / imajo zelo nehigienično stanovanje ♪
- nèhvaléžnica -e ž (ȅ-ẹ̑) ekspr. nehvaležna ženska: ta nehvaležnica se ni niti poslovila; grda nehvaležnica ♪
- nèiniciatíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni iniciativen: neiniciativno upravljanje / knjiž. neiniciativen človek ♪
- nèizumetníčen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni izumetničen: neizumetničene besede / neizumetničen pesniški jezik ♪
926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151