Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nič (1.026-1.050)



  1.      najézdnica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., zool. najezdnik
  2.      nájstnica  -e ž (ā) publ. od enajst, dvanajst do osemnajst, devetnajst let staro dekle: najstnica v kratkem krilu
  3.      nakáznica  -e ž () 1. obrazec, s katerim se nakazuje denar po pošti ali banki: izpolniti, kupiti nakaznico; sporočilo naslovniku na hrbtni strani nakaznice / denarna nakaznica / izplačati (denarno) nakaznico; poslati denar po nakaznici ♦ ptt brzojavna, poštna nakaznica 2. navadno s prilastkom, zlasti v vojnem času dokument, ki daje imetniku pravico, da dobi določeno količino kakega blaga: razdeljevati nakaznice; blago se je dobilo samo na nakaznice / krušne, živilske nakaznice
  4.      nakladálnica  -e ž () prostor ali naprava za nakladanje: zgraditi sušilnico in nakladalnico
  5.      nakládnica  -e ž () trg. listina, s katero se potrjuje sprejem blaga za prevoz po morju in njegova izročitev naslovniku; konosament: izpolniti nakladnico
  6.      nalépnica  -e ž (ẹ̑) listek za glavne ali posebne označbe stvari, na katero je nalepljen: nalepiti nalepnico na stekleničko z zdravili; zbirati nalepnice vžigaličnih škatlic / nalepnica z naslovom naročnika ♦ ptt listek s tiskano označbo načina odpošiljanja, ki se nalepi na pošiljko
  7.      nalíčnica  -e ž () 1. knjiž. maska, krinka: nadeti (si), nositi naličnico / prekriti jezo z naličnico ravnodušja // del plinske maske, respiratorja, ki pokriva obraz, del obraza: naličnica se mora dobro pritisniti k obrazu; gumijasta naličnica / naličnica in filter maske 2. redko naličnik: šlem z naličnico
  8.      naméstnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od namestnik: išče namestnico za obolelo pevko / namestnica republiškega sekretarja za zdravstvo
  9.      nanóžnica  -e ž (ọ̑) nav. mn., arheol. 1. okras za na noge, navadno v obliki obroča: natakniti nanožnice; tanke bronaste nanožnice 2. del oklepa, ki varuje noge: ščit, nanožnice in železne rokavice
  10.      naóčnica  -e ž (ọ̑) nav. mn. 1. redko plašnica: konj z naočnicami 2. zastar. očala: nositi, obrisati si naočnice
  11.      naôknica  in naóknica -e ž (; ọ̑) nav. mn. priprava na zunanji strani okna za zatemnjevanje, zapiranje okenske odprtine: natakniti, obesiti naoknice na podboj; odpreti, zapreti naoknice; lesene, zeleno pobarvane naoknice
  12.      napísnica  -e ž () ploščica, list za glavne ali posebne označbe stvari, na katero je pritrjen: pritrditi napisnice k rastlinam; aluminijasta napisnica
  13.      napítnica  -e ž () slovesne besede, izrečene ob napivanju: spregovoriti slavljencu napitnico; odgovoriti na napitnico // pesem, ki se poje ob napivanju: prvo napitnico so zapeli ženinu in nevesti
  14.      napítničar  -ja m () kdor pove, govori napitnico: napitničar ga je zelo slavil
  15.      napleteníčiti  -im dov.) slabš. reči, povedati veliko, s številnimi podrobnostmi: za danes si nam dovolj napleteničil
  16.      napótnica  -e ž (ọ̑) 1. listina, s katero se kdo kam pošilja: izdati, izpolniti napotnico; priti v hotel z napotnico potovalne agencije / napotnica v vzgojno posvetovalnico; napotnica za bolnico, laboratorijski pregled, specialista 2. knjiž., redko napotek, napotilo: tvoji nauki so slaba napotnica za življenje
  17.      napovedoválnica  -e ž () rad. akustično izoliran prostor za napovedovanje oddaj in branje poročil
  18.      napŕsnica  -e ž () arheol. manjša okrasna kovinska plošča na prsnem delu oklepa ali oblačila: bronasta naprsnica
  19.      narámnica  -e ž () 1. mn. trakasta priprava za čez rame, na katero se pripenjajo hlače, krila: kupiti nove naramnice; elastične naramnice // nav. mn. traku podoben del oblačila za čez rame: naramnica modrčka se ji je strgala; predpasnik na naramnice; večerna obleka z ozkimi naramnicami 2. nav. mn. trak iz tkanine, usnja, ki omogoča nošenje kake priprave na hrbtu: nahrbtnik s podloženimi naramnicami / vtakniti roko v naramnico
  20.      naraščájnica  -e ž () ženska oblika od naraščajnik: nastop naraščajnic
  21.      naročílnica  -e ž () adm. listina, s katero naročnik naroča dobavitelju blago ali izvajalcu storitev: izpolniti naročilnico; blok naročilnic
  22.      naróčnica  -e ž (ọ̑) arheol. zapestnici podoben okrasni predmet, ki se nosi na lakti ali nadlakti: nad komolcem je imela srebrno naročnico; uhani, prstani, zapestnice in naročnice
  23.      naročníca  -e ž (í) ženska oblika od naročnik: naročnica revije
  24.      nártnica  -e ž () anat. vsaka od sedmih kosti v nartu
  25.      nasílnica  -e ž () ženska oblika od nasilnik

   901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA