Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nič (1.001-1.025)
- municíjski in munícijski -a -o prid. (ȋ; í) nanašajoč se na municijo: municijski zaboji; municijsko skladišče ♦ navt. municijska komora prostor za municijo na vojni ladji; voj. municijski voz nekdaj vprežno vozilo za prevažanje streliva ♪
- municipálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na municipij: značilnosti municipalnih oblik / mesto kaže značilnosti municipalne ureditve srednjeveške mestne skupnosti 2. kniiž., redko mesten: ustroj južne Evrope je izrazito municipalen / municipalni uslužbenec ♪
- municipalizácija -e ž (á) jur., v nekaterih državah prenos določenih splošno koristnih dejavnosti, služb ali podjetij v pristojnost mestne uprave: municipalizacija prevozov v mestih / nacionalizacija in municipalizacija zemlje ♪
- municípij -a m (í) zgod., pri starih Rimljanih mesto z delno samoupravo: Pompeji so spadali k najbogatejšim municipijem // v srednjem veku mesto, ozemlje z delno samoupravo ♪
- múšnica -e ž (ȗ) strupena goba, katere vidni del beta ima obroček, podzemni del pa je gomoljasto odebeljen: zastrupiti se z mušnicami; kukmaki in mušnice ♦ bot. panterjeva ali pegasta mušnica; rdeča mušnica; zelena mušnica ♪
- nabirálnica -e ž (ȃ) 1. posoda, v kateri se kaj nabira: mlinček za kavo s stekleno nabiralnico 2. zastar. nabiralnik: vreči denar v nabiralnico / poštna nabiralnica ♪
- nabójnica -e ž (ọ̑) 1. torbica za naboje, ki se nosi navadno ob pasu: zapel si je pas z nabojnicani 2. voj. trak iz nabojev, spojenih z gibljivimi členki; nabojnik: dolga nabojnica ♪
- nabórnica -e ž (ọ̑) 1. nekdaj širok ovratnik iz nabranega trdega blaga: bela nabornica; portret španskega plemiča z nabornico okoli vratu 2. okrasek, zlasti iz čipk, ki se nosi na sprednji strani ženskih bluz, moških srajc: pripeti si nabornico; čipkasta nabornica // redko naborek, volan: halja z nabornicami ♪
- načêlnica -e ž (ȇ) 1. ženska oblika od načelnik: načelnica oddelka / načelnica pionirske organizacije 2. star. načelnikova žena: načelnica in županja sta se sprli ♪
- nadebúdnica -e ž (ȗ) neustalj. nadobudnica: za službo se je prijavila dvajsetletna nadebudnica ♪
- nadláhtnica -e ž (ȃ) anat. kost v nadlakti: zlomiti si nadlahtnico; nadlahtnica in podlahtnica ♪
- nadláktnica -e ž (ȃ) anat. nadlahtnica ♪
- nadléžnica -e ž (ẹ̑) ekspr. nadležna ženska: skril se je pred nadležnico / roji nadležnic so vznemirili živino ♪
- nàdobístnica -e ž (ȁ-ȋ) anat. nadledvična žleza: hormon nadobistnice ♪
- nadobúdnica -e ž (ȗ) knjiž., ekspr. nadarjena, veliko obetajoča ženska: sosedova nadobudnica / filmska nadobudnica ♪
- nadôknica in nadóknica -e ž (ȏ; ọ̑) nav. mn., redko naoknica: odpreti, zapreti nadoknice; lesene, nove nadoknice ♪
- nàdresníčen -čna -o prid. (ȁ-ȋ) knjiž. ki presega področje resničnega: nadresnični svet / pesnik je skušal naravi iztrgati njeno nadresnično bistvo; sam.: ekspr. slikovitost pokrajine ima v sebi nekaj svojskega, nadresničnega ♪
- nàdresníčnost -i ž (ȁ-ȋ) knjiž. lastnost, stanje nadresničnega: proučevati resničnost in nadresničnost v literarnem delu / poetična nadresničnost ♪
- nadstréšnica -e ž (ẹ̑) grad. na vse strani odprt prostor s streho na opornikih, nosilcih: graditi, postaviti nadstrešnico; zastekliti nadstrešnico / nadstrešnica za kolesa, mopede ♪
- nadstrópnica -e ž (ọ̑) redko nadstropna hiša: stanuje v nadstropnici ♪
- nadzórnica -e ž (ọ̑) ženska oblika od nadzornik: šolska nadzornica ♪
- nagróbnica -e ž (ọ̑) 1. knjiž. žalostinka: vojaki so umrlemu zapeli nagrobnico ∙ star. ko je duhovnik govoril nagrobnico, so ženske zajokale nagrobni govor 2. redko roža, rastlina, s katero se krasi grob: na grobovih so odcvetele nagrobnice ♪
- naívnica -e ž (ȋ) ekspr. naivna ženska: to more verjeti samo kaka naivnica ♪
- najdeníšnica -e ž (ȋ) v nekaterih deželah zavod za najdenčke: misijonarke vodijo bolnico in najdenišnico ♪
- najémnica -e ž (ẹ̑) ženska oblika od najemnik ♪
876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101