Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

neumit (4)

1.      nèumít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni umit: neumite roke / nepočesani, neumiti otroci ♪
2.      poneúmiti  -im dov. (ú ȗ) nav. ekspr. povzročiti, da postane kdo neumen, omejen: denar, uspeh ga je poneumil; ker bere same stripe in kriminalke, se je poneumil poneúmljen -a -o: poneumljeni bralci; živel je v poneumljenem okolju ♪
3.      nèoprán  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni opran: čakal jo je kup neopranega perila / žarg. neoprani lasje neumiti ♪
4.      zbêbiti  -im tudi zbébiti -im dov. (é ȇ; ẹ́ ẹ̑) slabš. poneumiti: vino zbebi človeka; s svojimi idejami je vse zbebil; čisto se je zbebil zbêbljen tudi zbébljen -a -o: zbebljen človek ♪