Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

neumirjen (3)

1.      nèumírjen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni umirjen: odšel je žalosten in neumirjen / spregovoriti z neumirjenim glasom ♪
2.      dionízičen  -čna -o prid. (í) 1. ki je v čast boga Dioniza: dionizični praznik 2. knjiž. neumirjen, zanesen, razbrzdan: dionizičen človek; je dionizične narave / dionizična in apolinična glasba, umetnost ♪
3.      dionízijski  -a -o prid. (í) knjiž. neumirjen, zanesen, razbrzdan: dionizijski tip človeka; dionizijsko razpoloženje / dionizijski ustvarjalni princip ♪