Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

neumerjen (2)

1.      nèumérjen  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) knjiž. ki ni umerjen: neumerjen človek; v govorjenju je neumerjen ♪
2.      nèumérjenost  -i ž (ȅ-ẹ̑) knjiž. lastnost neumerjenega: čustvena neumerjenost ♪