Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

neti (301-325)


  1.      indicírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž., redko nakazovati, napovedovati, opozarjati: razlike v rezultatih indicirajo tehnično napako ♦ strojn. indicirati stroj posneti indikatorski diagram; teh. indicirati plin ugotoviti prisotnost določenega plina v plinski zmesi indicíran -a -o: indiciran gospodarski razvoj ♦ med. indicirani splav iz zakonitega razloga dovoljeni splav; indicirano zdravilo zdravilo, ki ga je treba predpisati pri določeni bolezni; strojn. indicirano delo delo, ki se izračuna na podlagi indikatorskega diagrama ♪
  2.      institúcija  tudi inštitúcija -e ž (ú) navadno s prilastkom 1. javna, organizirana skupnost ljudi za opravljanje kake dejavnosti; ustanova: upravljati, voditi institucijo; gospodarske, izobraževalne, kulturne, vzgojne, znanstvene institucije; institucije zdravstvenega varstva 2. knjiž. z zakonom ali normami nastala ustaljena oblika odnosov med ljudmi: gospodarski sistem ne more sloneti na dveh različnih institucijah; državne, pravne institucije; institucija delavskega samoupravljanja ◊ jur. institucije rimskega prava učbenik rimskega civilnega prava; Justinijanove institucije; soc. družbena institucija ♪
  3.      intenzíven  -vna -o prid., intenzívnejši (ȋ) 1. ki poteka, se opravlja z veliko energijo in koncentracijo: intenziven študij; igralec je presenetil publiko s svojo prepričljivo in intenzivno igro; intenzivna oblika raziskovanja; intenzivno delo, razmišljanje / glasbeno udejstvovanje dela njegovo življenje še intenzivnejše // ki teži po boljši izkoriščenosti in kvaliteti: intenzivna proizvodnja; intenzivno obdelovanje / intenzivno gospodarjenje z gozdovi / intenzivni nasadi, sadovnjaki 2. knjiž., s širokim pomenskim obsegom močen, velik: njegov vpliv je zelo intenziven; intenzivna bolečina huda; intenzivno doživetje / v tem mestu je kulturno življenje zelo intenzivno / intenzivna svetloba; rdeča barva je najbolj intenzivna izrazita ◊ agr. intenzivno poljedelstvo poljedelstvo, ki vlaga veliko dela in kapitala na enoto zemljiške površine; ekon. intenzivno gospodarstvo gospodarstvo, ki v razmerju do zaposlene delovne sile uporablja veliko kapitala; med. intenzivna nega nega bolnika s povečanim, nepretrganim medicinskim nadzorom in z najpopolnejšo (možno) obliko zdravljenja; šol. intenzivni tečaj tečaj z zgoščenim, zelo hitrim učenjem; intenzivni tečaj angleščine intenzívno prisl.: intenzivno delati, doživljati, iskati, razmišljati; intenzivno obdelana zemlja ♪
  4.      ískra  -e ž (í) 1. svetel drobec goreče, žareče snovi: iskre se delajo, krešejo, letijo, švigajo, ugasnejo; iskra je preskočila na zavese in povzročila požar; kresati iskre; snop isker; oči se ji svetijo kot iskre / električna iskra svetloba ob kratkotrajnem električnem toku v plinu, navadno zraku 2. v kratkih presledkih pojavljajoča se trenutna, intenzivna svetloba: migljajoče iskre na snegu; iskre v očeh / sneg se blešči v belih iskrah / z oslabljenim pomenom: iz oči ji švigajo iskre jeze; v temi je zagledal iskri volčjih oči 3. knjiž., ekspr. kar povzroča nastajanje, ustvarjanje česa: živa stvariteljska iskra; iskra ustvarjalnega duha / razvneti iskro upora 4. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: še je bila iskra življenja v njem; na tihem je še imel iskro upanja / niti iskre ljubezni, razumevanja ni v njej prav nič ● ekspr. prepirala sta se, da so se kar iskre kresale zelo, hudo; ekspr. iz njegovega pripovedovanja so kar švigale iskre duhovite misli, domislice; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; dekle je kakor iskra živahno, temperamentno ♪
  5.      iskrívost  -i ž (í) 1. lastnost, značilnost iskrivega: iskrivost dragih kamnov 2. knjiž. duhovitost, bistrost: iskrivost njegovih misli je vso družbo zelo presenetila; iskrivost satire ♪
  6.      izdrhtéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž., redko izzveneti: tiho je izdrhtel zadnji akord / izdrhtel je njegov zadnji pozdrav ♪
  7.      izgín  -a m (ȋ) raba narašča izginitev, izginjenje: nenaden izgin tega človeka jih je presenetil / izgin naroda ♪
  8.      iznajdljívost  tudi znajdljívost -i ž (í) lastnost, značilnost iznajdljivega človeka: rešil jih je s svojo iznajdljivostjo; presenetila jih je iznajdljivost tega fanta; spretnost in iznajdljivost ♪
  9.      iznenáditi  -im tudi znenáditi -im dov. (á ȃ) knjiž. presenetiti: novica jih je iznenadila; pismo ga je prijetno iznenadilo; iznenadil nas je z obiskom / publ. naša reprezentanca je iznenadila iznenáden tudi znenáden -a -o: bil je tako iznenaden, da ni mogel odgovoriti; vsa iznenadena ga je pogledala ♪
  10.      izpàd  -áda m (ȁ á) 1. glagolnik od izpasti: a) izpad las, zob / izpad polglasnika b) izpad tekmovalca; izpad iz lige c) izpad generatorja; izpad proizvodnje zaradi redukcije električne energije / izpad slike na televiziji 2. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: njen izpad ga je presenetil; ogorčen izpad; živčni izpadi / izpadi ministra proti vladi // prekoračenje dovoljenega v ravnanju ali vedenju: v teh krajih pogostoma prihaja do šovinističnih izpadov; nacionalistični, ustaški izpadi 3. voj. akcija, pri kateri se obkoljena vojaška enota prebije iz utrjenih položajev: napraviti izpad; odločiti se za izpad; izpad iz trdnjave ◊ med., vet. izpad organa, dela organa pojav, da organ, del organa zaradi določenih okoliščin preneha biti v normalnem položaju; šport. izpad stoja, pri kateri je ena noga nekoliko skrčena v kolenu, druga pa iztegnjena ♪
  11.      izpraševálec  tudi spraševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor izprašuje: pokazal se je kot neutruden izpraševalec / pri ustnem anketiranju so izpraševalci obiskali nad petsto družin 2. kdor z vprašanji ugotavlja, preverja kandidatovo znanje: določiti izpraševalce; z natančnimi odgovori je presenetil izpraševalce; izpraševalec metodike; izpraševalec pri izpitu 3. zasliševalec: ujetnika so odpeljali pred stroge izpraševalce ♪
  12.      izpraševálka  tudi spraševálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od izpraševalec: odgovarjal je vneti izpraševalki / izpraševalka pri izpitu ♪
  13.      izpréči  -préžem tudi spréči spréžem dov., izprézi izprézite in izprezíte tudi sprézi sprézite in sprezíte; izprégel izprégla tudi sprégel sprégla; nam. izpréč in izprèč tudi spréč in sprèč (ẹ́) 1. odpeti vprežno žival in ji sneti vprežno opremo: izpreči konje, vole / izpreči voz 2. ekspr. prenehati z delom, navadno napornim, dalj časa trajajočim: čas je, da izprežeš in si oddahneš; za nekaj časa bo treba izpreči / oče je izpregel in izročil posestvo sinu prenehal gospodariti izpréžen tudi spréžen -a -o: izprežen konj; izprežen voz ♪
  14.      izrédnost  -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost izrednega: izrednost položaja / izrednost tega človeka / izrednost njihovega uspeha je presenetila svet ♪
  15.      jádro  -a s (ā) kos močne tkanine, s katerim se izkorišča veter za poganjanje čolna, ladje: jadra se napenjajo, plahutajo; izdelovati, šivati jadra; odvezati, privezati, razpeti, razviti, sneti, spustiti, vzdigniti jadro; bela jadra; štirikotno, trapezasto, trikotno jadro / prečna, vzdolžna jadra; čoln na jadra; sukanec za jadra; ekspr. pristanišče je polno jader jadrnic; pren., pesn. jadro mojih mladostnih sanj je splahnelo ● šalj. še o pravem času je dvignil, razpel jadra odšel; ekspr. pluti s polnimi jadri k cilju hitro, brez obotavljanja se mu bližati ◊ bot. jadro največji, pokončni venčni list metuljastega cveta; navt. napeti, nategniti jadro napraviti, da ga veter ne boči, zaradi večjega izkoriščanja njegove sile; obrniti jadro od vetra obrniti ga tako, da se veter le malo upira vanj; obrniti jadro proti vetru obrniti ga tako, da se veter močno upira vanj; podvezati, skrajšati, spodvezati jadro delno ga zviti, da je krajše; dobiti veter v jadro naravnati jadro tako, da se vanj upre veter; glavno jadro na glavnem jamboru; košno, spodnje, vršno jadro; križno jadro trapezasto jadro, privezano na vodoravni križ; krmno jadro na krmnem jamboru; latinsko jadro trikotno jadro, privezano na poševni križ; sošno jadro trapezoidno jadro, privezano na soho; vmesna jadra trikotna jadra, privezana na naponah pri velikih jadrnicah ♪
  16.      járem  -rma m (á) 1. lesena vprežna priprava, ki se da živali na vrat, navadno za par živali: jarem tišči, žuli; natakniti volu jarem na vrat; sneti jarem; vpreči žival v jarem; trpi kot žival v jarmu / ekspr. junca sta godna za jarem vožnjo 2. ekspr., navadno s prilastkom nasilna oblast, gospostvo: otresti, znebiti se kolonialnega, tujega jarma; rešiti se turškega jarma; živeti pod jarmom / z oslabljenim pomenom tega leta je padel z njih jarem suženjstva, tlačanstva // kar omejuje, utesnjuje prostost: pustil je službo, ker se ni mogel navaditi jarma / jarem dolžnosti // v zvezi zakonski jarem zakonski stan, zakon: siliti v zakonski jarem / skok iz zakonskega jarma zakonska nezvestoba 3. v nekaterih deželah drog za prenašanje bremen: prenašati tovore na jarmih čez ramena; jarem iz bambusa 4. teh. kratek, močen (prečni) nosilec: vpeti zvon v jarem; jarem pri stiskalnici 5. les. gibljivi del jarmenika, v katerega se vpenjajo listi: razporeditev listov v jarmu // oglat okvir pri ročni žagi: žaga z jarmom ● ekspr. dolarski kapital je vpregel Indijance v svoj jarem jih podredil svojim zakonitostim, koristim; star. kupiti dva jarma volov para ◊ agr. čelni jarem vprežna priprava, ki se da živali na čelo; dvojni ali parni jarem za par živali; enojni ali samski jarem za eno žival; avt. jarem del krmilne naprave, ki omogoča pravilno usmerjanje koles; elektr. jarem feromagnetni del magnetnega kroga, ki je brez navitja; navt. krmilni jarem polkrožna deščica, nataknjena na krmilo ♪
  17.      jávnost  -i ž (á) 1. pripadniki družbenopolitične skupnosti zlasti v odnosu do kakega dogajanja ali stvari: javnost se je nad takim početjem zgražala; obveščati javnost o delu državnih organov; obrniti se na javnost s pozivom; pripraviti opravičilo za javnost; opravičevati se pred javnostjo / morali so popustiti pod pritiskom mednarodne, svetovne javnosti; s tem delom se je prvič predstavil slovenski javnosti / te stvari niso namenjene javnosti, niso za javnost za širši krog ljudi; muzej je zaradi preurejanja zaprt za javnost za obiskovalce, občinstvo; govoriti pred javnostjo pred občinstvom, publiko; publ. za to se zanima široka javnost veliko ljudi, državljani, občani // s prilastkom ljudje, ki se ukvarjajo s kako dejavnostjo ali se zanimajo zanjo: želel je, da bi v reviji sodelovala naša glasbena javnost; uspeh košarkarjev je presenetil športno javnost 2. v zvezi s pred, v javno življenje, delovanje: s pesmimi je stopil pred javnost, v javnost; zaradi skromnosti ni silil v javnost; nastopati, oglašati se v javnosti / v javnosti se je o tem dosti govorilo / po bolezni se ni več pojavljal v javnosti na javnih prireditvah, na javnih mestih 3. značilnost, stanje javnega: javnost poslovanja skladov / javnost prireditve / načelo, princip javnosti / bati se javnosti česa ● knjiž. dati pesmi v javnost objaviti jih; stvar je že prišla, prodrla v javnost se je razvedela, postala splošno znana; vso zadevo je spravil v javnost obvestil je o njej javnost ◊ šol. šola s pravico javnosti nekdaj privatna šola z enako veljavnostjo kot državna ♪
  18.      jêrmen  -éna m, mn. stil. jerména s (é ẹ́) 1. trak z zaponko, navadno usnjen: odpel je jermene in snel sedlo; prišiti jermene k nahrbtniku; zapeti, zategniti jermen; narediti luknjice v jermen / čeladni jermen s katerim se pripne čelada; čelni jermen ki se daje na čelo; čezramni jermen; pasji jermen na katerem se vodi pes; jermen za hlače ki drži hlače v pasu // ozek trak iz usnja sploh: rezati jermene; splesti bič iz jermenov; prevezati z jermenom; jermen za brušenje britve / kupiti nove jermene za čevlje usnjene vezalke ∙ ekspr. ničesar ne bi izdal, čeprav bi mu jermene rezali s hrbta z ničimer ga ne bi prisilili, da bi izdal 2. trak iz usnja ali iz močnega materiala s sklenjenima koncema, ki prenaša vrtenje: jermen gladko teče; mazati, napeti, sešiti, sneti, speti jermen; nadeti, natakniti jermen na jermenico; konopnen, usnjen jermen / gonilni ali pogonski jermen ki prenaša vrtenje z jermenice na jermenico ◊ lov. sledni jermen dolg pasji jermen, ki se uporablja pri iskanju obstreljene divjadi s psom; teh. členasti jermen narejen iz spetih koščkov usnja; dovajalni jermen za dovajanje obdelovanih predmetov v stroj; klinasti jermen ki ima trapezast prerez; ploščati jermen ki ima nizek in širok pravokoten prerez; vet. podrepni jermen ki se namesti vprežni živini pod rep ♪
  19.      kabinét  -a m (ẹ̑) 1. majhna soba, zlasti kot sestavni del stanovanja: dobil je v najem opremljen kabinet; stanovanje ima dve sobi in kabinet / otroški kabinet // takšna soba kot delovni prostor: profesor ga je sprejel v svojem kabinetu / delovni kabinet 2. prostor z zbirkami, učili: šola ima nove predavalnice, laboratorije in kabinete / mineraloški, biološki kabinet; v muzeju bodo odprli numizmatični kabinet; šolski kabinet; kabinet za fiziko 3. oddelek, urad, ki za visokega (državnega) funkcionarja opravlja različna strokovna dela: kabineti članov Izvršnega sveta / šef kabineta / kabinet predsednika republike / kabinet ministra za industrijo 4. v nekaterih državah ministrski svet, vlada: sestaviti kabinet; Churchillov kabinet; demisija kabineta ♪
  20.      kalcificírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. dodajati apno, apnene snovi; apniti: kalcificirati zemljišče 2. redko prepajati se s kalcijevim karbonatom; apneti: tkivo je začelo kalcificirati ♪
  21.      kasétnik  -a m (ẹ̑) žarg. kasetofon: posneti pogovor na kasetnik ♪
  22.      kávelj  -vlja m (á) priprava, navadno železna, z ukrivljenim koncem za a) obešanje česa: zabiti kavelj v steno; sneti hlače s kavlja; meso je obesil na kavelj; železni kavlji b) prijemanje, vlečenje: hlod je premaknil s kavljem / čolnarski kavelj; nosilni kavelj pri dvigalu, žerjavu; prijemalni kavelj c) pritrjevanje, pričvrščanje: lestev je oprl s kavlji na polico / kretnice so pritrjene s kavlji ◊ med. kavelj priprava za pričvrščanje robov rane; žel. kavelj priprava za uravnavanje ognja v peči lokomotive; vlečni kavelj za vlečenje in spajanje posameznih vagonov ♪
  23.      káveljček  -čka [vǝl] m (ȃ) 1. manjšalnica od kavelj: sneti ključe s kaveljčka; krilo je obesila na kaveljčka obešalnika; lesen kaveljček 2. del manjše priprave za napenjanje: s kaveljčki zapeta obleka 3. kaveljčasti izrastek: oprijemalni kaveljčki stebla / klòp ima ob straneh na sesalu kaveljčke ♪
  24.      kemíjski  tudi kémijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́) nanašajoč se na kemijo: kemijski inštitut; kemijski laboratorij / kemijski tehnik / kemijske razlage ♦ kem. kemijska kinetika fizikalna kemija, ki proučuje pogoje in potek kakega procesa // kemičen: fizikalne in kemijske lastnosti snovi / kemijska energija; kemijska reakcija ♪
  25.      kibernétski  -a -o prid. (ẹ̑) kibernetičen: kibernetski stroji; kibernetska tehnika ♪

   176 201 226 251 276 301 326 351 376 401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA