Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

neti (21-45)

21.      diamagnétik  -a m (ẹ́) fiz. diamagnetna snov ♪
22.      diamagnetízem  -zma m (ȋ) fiz. lastnost diamagnetne snovi ♪
23.      dohrepenéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. prenehati hrepeneti: srce je dohrepenelo dohrepenéti se s hrepenenjem doseči kaj: nobeden od njiju se ni dohrepenel do ideala ♪
24.      donéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati polne, nizke glasove: orgle, zvonovi donijo; zamolklo doneti / glas mu je votlo donel 2. doneč se širiti: preko polj doni vesela pesem; glas roga je donel s hriba v hrib / po hodniku so doneli trdi koraki 3. ekspr. biti zaznaven, slišen: iz njenega glasu je donel upor; iz besed je donelo sovraštvo / njen smeh je še vedno donel / njegove besede so ji neprestano donele na uho donèč -éča -e 1. deležnik od doneti: doneč zvon; zapel je s prijetno donečim glasom; srebrno doneč smeh 2. ekspr. vznesen, a vsebinsko prazen: visoko doneče besede, fraze ♪
25.      dozvenéti  -ím dov. (ẹ́ í) prenehati zveneti: citre še niso dozvenele / besede so dozvenele ♪
26.      drevenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) postajati negiben, tog: čutil je, kako mu roke drevenijo; dreveneti od mraza; ekspr. kar drevenel je od groze; pren. pamet in razsodnost sta mu dreveneli drevenèč -éča -e: dreveneč od začudenja, je obstal; dreveneči prsti ♪
27.      drobnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti: gospodinja ves dan drobni po kuhinji; jagnje je drobnelo za ovco 2. ekspr. živahno se oglašati s kratkimi glasovi: slavec veselo drobni 3. redko postajati droben: grozdje bo slabo, jagode zaradi slabega vremena kar drobnijo drobnèč -éča -e: urno drobneč, se je točajka sukala med mizami ♪
28.      drvenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko dreveneti: noge mu drvenijo ♪
29.      eléktromagnétika  -e ž (ẹ̑-ẹ́) veda o elektromagnetnih poljih ♪
30.      eléktromagnetízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) elektr. magnetizem, ki nastane pod vplivom električnega toka ♪
31.      fílogenétičen  -čna -o prid. (ȋ-ẹ́) filogenetski: filogenetična sorodnost / filogenetični razvoj ♪
32.      fonétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na fonetiko: fonetične posebnosti; fonetična stran jezika / fonetičen zapis; fonetični pravopis pravopis, ki se pri pisanju besed ozira predvsem na njihovo glasovno obliko fonétično prisl.: pisati imena fonetično ♪
33.      fonétik  -a m (ẹ́) lingv. strokovnjak za fonetiko ♪
34.      fonétika  -e ž (ẹ́) lingv. veda o tvorjenju in značilnostih glasov: eksperimentalna, fiziološka fonetika / laboratorij za fonetiko / izpit iz angleške fonetike angleškega glasoslovja ♪
35.      frenétičen  -čna -o prid. (ẹ́) knjiž. buren, hrupen: frenetičen aplavz; frenetičen smeh; frenetično žvižganje // divji, razbrzdan: frenetičen ples / frenetično navdušenje frenétično prisl.: frenetično vzklikati ♪
36.      genétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na genezo; razvojen, izvoren: genetična odvisnost med duhovnim in umetniškim prizadevanjem / genetična metoda, razlaga 2. biol. genski: genetična mutacija; genetične posledice termonuklearne katastrofe genétično prisl.: pojav je genetično vezan na družbene razmere ♪
37.      genétik  -a m (ẹ́) strokovnjak za genetiko: rastlinski genetik; genetiki in biologi ♪
38.      genétika  -e ž (ẹ́) veda o dedovanju lastnosti organizmov: rastlinska genetika; razvoj genetike ♪
39.      genetiv  ipd. gl. genitiv ipd. ♪
40.      géomagnetízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) fiz. magnetizem Zemlje ♪
41.      gnetílec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ) kdor gnete: gnetilec testa // teh. gnetilnik ♪
42.      gnetílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gnetenje: gnetilna priprava / gnetilna masaža ♪
43.      gnetílnik  -a m (ȋ) teh. stroj za gnetenje: gnetilnik za plastične snovi ♪
44.      gnetívo  -a s (í) snov za gnetenje: za gnetivo so si izbrali ilovico ♪
45.      godnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko postajati goden: lan hitro godni; prst je pustil še nekaj časa godneti ♪

   1 21 46 71 96 121 146 171 196 221