Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

neti (126-150)


  1.      poslonéti  -ím dov. (ẹ́ í) krajši čas sloneti: poslonel je na ograji in gledal valove / za trenutek je poslonela ob oknu ♪
  2.      posnéti  -snámem dov., posnêmi posnemíte; posnél; nam. posnét in posnèt (ẹ́ á) 1. odstraniti kaj s površine česa, zlasti tekočine: posneti maščobo, pene z juhe; posneti smetano z mleka / posneti mleko // z drsajočim dotikom, gibom odstraniti: žleb je posnel seno z voza; posneti si kožo pri padcu // odstraniti sploh: posneti plast ometa z zidu; posneti rob z obličem / z robcem ji je posnel pot s čela obrisal; ekspr.: reka je posnela del brega odnesla, odplavila; burja mu je posnela streho odnesla, odpihala / vrata se težko odpirajo, treba jih bo posneti pooblati 2. narediti, reči tako, kot naredi, reče kdo drug: tako čudno je govoril, da ga ni bilo mogoče posneti; posneti kaj po kom / posneti dober zgled // prevzeti način umetniškega ustvarjanja: v svoji pesmi je posnel Ketteja; posneti našo ljudsko pesem; barvne tone je posnel po impresionistih 3. narediti kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega: slikar je posnel marmor / posneti krzno, usnje / odlično je posnel očetov podpis ponaredil 4. knjiž., v zvezi z iz spoznati, ugotoviti: iz njenih besed je posnel, da ne živi slabo; iz njihovega pogovora je posnel, kaj ga čaka 5. prenesti a) s fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo; fotografirati: posneti pokrajinski motiv / posneti na barvni filmski trak b) s filmsko kamero na filmski trak: ta prizor so morali večkrat posneti; posneti film po noveli, romanu; zadnji del filma so posneli v naravi / posneti s kamero 6. rad. zapisati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo: posneti glasove, glasbo; posneti popevko, simfonijo / posneti nastop folklorne skupine / nogometno tekmo so posneli na magnetoskopski trak / ta pevka je posnela že precej plošč ● ekspr. hoteli so mu posneti ves dohodek vzeti, pobrati; ekspr. malo je manjkalo, da mu niso posneli glave da ga niso ubili, usmrtili; zastar. posnel si je lase s čela pogladil; ekspr. pri tem je hotel vso smetano sam posneti imeti vso korist, vse ugodnosti; zastar. z očmi je posnel okoli sebe pogledal ◊ agr. posneti mleko po posebnem postopku odvzeti mu maščobo; fot. posneti na diafilm; obrt. posneti kroj prenesti kroj s krojne pole na prozoren papir ali neposredno na tkanino posnét -a -o: privzeti in posneti običaji; posneti robovi na pohištvu; film je bil posnet pred dvema letoma; na magnetofonski trak posneta radijska igra; maslo iz posnete smetane; pesnitev je posneta po znani predlogi; posneto mleko; mojstrsko posnet prizor ∙ žarg., friz. posneti lasje postriženi tako, da je na vratu tanjša plast las kot na temenu ♪
  3.      posteklenéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati podoben steklu: riž pražimo, da postekleni ∙ ekspr. njene oči so posteklenele osteklenele posteklenèl in posteklenél -éla -o: posteklenela čebula ∙ ekspr. smučati se na posteklenelem smučišču poledenelem ♪
  4.      potemnéti  -ím [tǝm] dov., potemnì in potèmni (ẹ́ í) 1. postati nekoliko temen: koža na soncu potemni; svetli lasje kasneje potemnijo; nebo je hitro potemnelo; v dimu stene potemnijo / oči so ji potemnele od žalosti // izgubiti močen sijaj, svetlobo: ob mrku sonce potemni; zjutraj zvezde potemnijo niso več vidne / svetloba potemni; pren. njena lepa skrivnost bi potemnela, če bi zanjo vedeli drugi 2. knjiž. postati manj izrazit: slava, sloves sčasoma potemni 3. knjiž. postati mrk, neprijazen: od jeze je potemnel / potemneti v obraz / obraz mu je potemnel, ko je to slišal potemnèl in potemnél -éla -o: pod potemnelim stropom visi svetilka; stol iz potemnele hrastovine; potemnela vera v uspeh ♪
  5.      povenéti  -ím dov. (ẹ́ í) drug za drugim oveneti: rože so povenele; jesen je prišla, vse je povenelo in usahnilo ♪
  6.      pozelenéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati zelen: krompir na svetlobi pozeleni; opeka je pozelenela od plesnobe, vlage / ekspr. pozeleneti od jeze, zavisti ∙ žarg., avt. vozniku je balonček pozelenel poskus z alkotestom je pokazal, da je voznik vinjen // ekspr. razjeziti se, razburiti se: ko je to slišal, je kar pozelenel pozelenèl in pozelenél -éla -o: pozelenela medeninasta posoda ♪
  7.      prekopnéti  -ím dov. (ẹ́ í) nav. 3. os. 1. na nekaterih krajih skopneti: na južnih pobočjih sneg hitro prekopni 2. na nekaterih krajih postati kopen: hribi so že prekopneli ♪
  8.      premagnétiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) elektr. s spremembo smeri električnega toka povzročiti, da se spremeni severni magnetni pol v južnega ali obratno: premagnetiti kotvo ♪
  9.      presenétiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. narediti, povzročiti, da se kdo zelo začudi: s svojim ravnanjem je vse presenetil; presenetila ga je z dobrimi ocenami, novimi predlogi; neprijetno, prijetno presenetiti / vaš dopis nas je presenetil 2. evfem. zalotiti, ujeti: miličniki so tatu presenetili pri kraji; mati ga je presenetila, ko je brskal po njenih predalih 3. narediti, povzročiti, da kaj doleti koga nepripravljenega: ko so se vračali domov, jih je presenetil dež; zgodnja zima jih je presenetila / nič nas ne sme presenetiti ● publ. moštvo je na tej tekmi presenetilo je zelo dobro igralo; je nepričakovano zmagalo presenéčen -a -o: presenečen človek; pogledal je s presenečenim izrazom na obrazu; presenečen je obstal; biti neprijetno, prijetno, ekspr. rahlo presenečen; prisl.: presenečeno pogledati, vprašati ♪
  10.      preslonéti  -ím dov. (ẹ́ í) sloneč prebiti, preživeti: popoldan je preslonela na oknu / ekspr. vse večere je preslonel pri meni prebil, preživel ∙ ekspr. koliko ur sem preslonel nad knjigo bral, študiral ♪
  11.      presnéti  -snámem dov., presnêmi presnemíte; presnél; nam. presnét in presnèt (ẹ́ á) rad. zapisati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo z drugega traku, plošče: film presneti na 35-milimetrski trak; glasbo s plošč presneti na magnetofonski trak ● nar. ko je malo zrasla, je presnela brata pri paši zamenjala; nar. komaj čaka, da bi presnel tvoje mesto prevzel; star. presneti vino z droži v drug sod pretočiti presnét -a -o: presneta glasba ♪
  12.      prhnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. razpadati, razkrajati se zlasti zaradi delovanja vlage: les, slama prhni; truplo prhni v zemlji; podrto deblo na dežju hitro prhni; pren., knjiž. zdelo se mu je, da v njem odnos do tega prhni 2. slabš. živeti v nedejavnosti, negibnosti: kaj bi tu prhnel in čakal / prhneti v taborišču prhnèč -éča -e: prhneče listje ♪
  13.      pribesnéti  -ím dov., pribêsni in pribésni (ẹ́ í) ekspr. besneč priti: oče je pribesnel v hišo / pribesnel je vihar ♪
  14.      pribobnéti  -ím dov. (ẹ́ í) bobneč hitro priti: po cesti so pribobneli vozovi / v jezero pribobni slap ♪
  15.      pribrnéti  -ím dov. (ẹ́ í) brneč prileteti: čmrlj je pribrnel na cvet / ekspr. krogle so mu pribrnele okoli ušes / ekspr. pred hišo je pribrnel avtomobil brneč pripeljal ♪
  16.      pridrobnéti  -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. pridrobiti: otrok pridrobni k materi ♪
  17.      prirohnéti  -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. rohneč priti: prirohneti kam / prirohneti nad koga / mimo je prirohnel vlak hrupno pripeljal ♪
  18.      prizvenéti  -ím dov. (ẹ́ í) zveneč se zaslišati: skozi okno je prizvenel ženski glas ♪
  19.      prstenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) agr. spreminjati se v prst: organska snov prsteni ♪
  20.      razbesnéti  -ím dov., razbêsni in razbésni (ẹ́ í) spraviti v besnost: očitki so ga razbesneli; poraz je gledalce zelo razbesnel razbesnéti se 1. začutiti, izraziti bes: množica se je razbesnela; zaradi nepomembnih stvari se je razbesnel; razbesneti se na koga, nad kom; ob njegovih besedah se je žena razbesnela, redko je razbesnela / kaj pravzaprav hočeš, se je razbesnel; pren. morje se je razbesnelo 2. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo: boj, trušč se je razbesnel; proti večeru se je razbesnel vihar / manjši spopadi so se razbesneli v vojno razbesnèl in razbesnél -éla -o: razbesneli valovi; razbesnela množica ♪
  21.      razdonéti  -ím dov. (ẹ́ í) zastar. izzveneti: ko je razdonel zadnji akord, so prižgali luči ♪
  22.      razgonétiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. razrešiti, doumeti: razgonetiti bistvo problema; razgonetiti uganko / šele zdravnik je razgonetil njegovo smrt ugotovil vzroke smrti ♪
  23.      razmagnétiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti, da kaj ni več magnetno: namagnetiti in razmagnetiti železo ♪
  24.      raznétiti  -im, tudi raznetíti in raznétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄; ȋ ẹ́) narediti, povzročiti, da kaj začne močneje goreti: raznetiti ogenj; pren. skušal je raznetiti njeno ljubezen ♪
  25.      razplamenéti  -ím dov. (ẹ́ í) narediti, povzročiti, da kaj začne močno plameneti: razplameneti ogenj; bakle so se razplamenele; pren. njegove strasti so se razplamenele razplamenèl in razplamenél -éla -o: razplamenela ljubezen ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA