Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nepovraten (1)
- nèpovráten -tna -o prid. (ȅ-ā) ki se ne more vrniti; nepovrnljiv: nepovratni časi, trenutki; nepovratna preteklost ∙ knjiž., redko nepovratni kraji zelo oddaljeni; vznes. odšli so na nepovratno pot umrli so nèpovrátno prisl.: nepovratno miniti, oditi ♪