Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nepokornost (1)

1.      nèpokórnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nepokornega človeka: njihova upornost in nepokornost jim je delala skrbi / nepokornost človeške narave / star. starši so bili nejevoljni zaradi nepokornosti otrok neubogljivosti ♪