Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
neoplazma (2)
- néoplázma -e ž (ẹ̑-ȃ) med. skupek izrojenih celic kakega tkiva, novotvorba: zdraviti neoplazme ♪
- neo... ali néo... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na nov: neofašizem, neoplazma, neorealističen, neorealizem / neomicin ♪