Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

neme (61)



  1.      némec  -mca m (ẹ̑) redko nem človek: nemci so se sporazumevali z znaki
  2.      nèmerljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da meriti, izmeriti: nemerljive količine / nemerljivi pojavi
  3.      nèmerljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nemerljivega: nemerljivost družbenih pojavov
  4.      nèmerodájen  -jna -o prid. (-ā) pisar. nepristojen, nepooblaščen: za tak ukrep so nemerodajni / nemerodajno mnenje, stališče neodločilno
  5.      némesis  [-ezis] ž im. in tož. ed. (ẹ̑) knjiž., redko pravična usoda, pravična kazen, maščevanje: doletela jih je strašna nemesis; prim. nemeza
  6.      nèméšan  -a -o prid. (-ẹ́) ki ni mešan: nanašati na platno čiste, nemešane barve / dobro, nemešano vino / jezikovno nemešano prebivalstvo
  7.      neméti  -ím nedov., tudi némi (ẹ́ í) 1. postajati nem, tih: na starost je začel nemeti / ekspr. nemel je od strahu, začudenja // knjiž., redko molčati: ljudje so nekaj trenutkov nemeli, nato pa so se zaslišali klici 2. knjiž. tiho obstajati: kot brez življenja je nemela zasnežena pokrajina / podolgovat obraz je nemel v zaprašenem okviru
  8.      némeza  -e ž (ẹ̑) knjiž. pravična usoda, pravična kazen, maščevanje: verjeti v nemezo
  9.      gluhonémec  -mca m (ẹ̑) knjiž., redko gluhonem človek: gluhonemca sta se pogovarjala z rokami
  10.      némec  innémec -mca m (-ẹ́) kdor ni Nemec: čeprav je bila po rodu Nemka, se je poročila z Nenemcem
  11.      obnemélost  -i ž (ẹ́) redko onemelost: biti v obnemelosti
  12.      obneméti  -ím dov., tudi obnémi (ẹ́ í) redko onemeti: poslušalci so obnemeli; obnemeti od strahu / ptice so obnemele / koraki pred hišo so obnemeli
  13.      onemélost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje onemelega: čudili so se njegovi onemelosti; ležati v dremotni onemelosti
  14.      oneméti  -ím dov., tudi onémi (ẹ́ í) 1. postati nem: po hudi bolezni je onemel in oglušel 2. nav. ekspr. nenadoma ne moči spregovoriti, govoriti: kadar bi morala kaj reči v svojo obrambo, je onemela; onemeti od bolečine, presenečenja, strahu; pren. moja vest ni nikoli onemela; začutila je, kako je vse onemelo v njej 3. ekspr. postati zelo presenečen, začuden: onemel je pred njeno lepoto; ob tem nastopu so poslušalci kar onemeli / onemeti od začudenja zelo se začuditi 4. knjiž. utihniti: ptice v vejah so onemele / godba je onemela / v jeseni planine onemijo v planinah postane mirno, tiholingv. nenaglašeni samoglasnik včasih onemi se ne izgovarja več onemèl in onemél -éla -o: onemel je obstal pred očetom; onemele gore; onemele ptice
  15.      onemévati  -am nedov. (ẹ́) 1. ekspr. postajati zelo presenečen, začuden: ob teh dogodkih so ljudje kar onemevali 2. knjiž. postajati manj glasen, slišen: cestni hrup je čedalje bolj onemeval
  16.      posnémek  -mka m (ẹ̑) star. posnetek: dober posnemek; posnemek dragega krzna / posnemek antičnih umetnin
  17.      raffinement  gl. rafinma
  18.      snémen  -mna -o prid. (ẹ̑) snemljiv: snemna prevleka ♦ med. snemna proteza
  19.      vèlenémec  -mca m (-ẹ́) zgod., v prvi polovici 19. stoletja pristaš političnega gibanja za združitev vseh Nemcev: politične ideje velenemcev
  20.      vélikonémec  -mca m (ẹ̑-ẹ́) zgod., v prvi polovici 19. stoletja pristaš političnega gibanja za združitev vseh Nemcev: po prepričanju je bil velikonemec
  21.      vsènémec  -mca m (-ẹ́) pristaš vsenemštva: ideje vsenemcev
  22.      zaneméti  -ím dov., tudi zanémi (ẹ́ í) knjiž. onemeti: po nesreči je zanemel / zanemeti od strahu / poslušalci so zanemeli ob igralčevem nastopu / petje je zanemelo utihnilo
  23.      fólksdôjčer  -ja m (ọ̑-ō) med drugo svetovno vojno Nemec, živeč izven meja nacistične Nemčije: izdajal se je za folksdojčerja; vojvodinski folksdojčerji
  24.      gluhoném  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) gluh in nem: gluhonemi otroci; gluhonem od rojstva gluhonémi -a -o sam.: zavod za gluhoneme
  25.      gluhonémnica  -e ž (ẹ̑) zavod za gluhoneme: dali so ga v gluhonemnico

1 26 51  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA