Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
neme (61) 
- némec -mca m (ẹ̑) redko nem človek: nemci so se sporazumevali z znaki ♪
- nèmerljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da meriti, izmeriti: nemerljive količine / nemerljivi pojavi ♪
- nèmerljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nemerljivega: nemerljivost družbenih pojavov ♪
- nèmerodájen -jna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) pisar. nepristojen, nepooblaščen: za tak ukrep so nemerodajni / nemerodajno mnenje, stališče neodločilno ♪
- némesis [-ezis] ž im. in tož. ed. (ẹ̑) knjiž., redko pravična usoda, pravična kazen, maščevanje: doletela jih je strašna nemesis; prim. nemeza ♪
- nèméšan -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni mešan: nanašati na platno čiste, nemešane barve / dobro, nemešano vino / jezikovno nemešano prebivalstvo ♪
- neméti -ím nedov., tudi némi (ẹ́ í) 1. postajati nem, tih: na starost je začel nemeti / ekspr. nemel je od strahu, začudenja // knjiž., redko molčati: ljudje so nekaj trenutkov nemeli, nato pa so se zaslišali klici 2. knjiž. tiho obstajati: kot brez življenja je nemela zasnežena pokrajina / podolgovat obraz je nemel v zaprašenem okviru ♪
- némeza -e ž (ẹ̑) knjiž. pravična usoda, pravična kazen, maščevanje: verjeti v nemezo ♪
- gluhonémec -mca m (ẹ̑) knjiž., redko gluhonem človek: gluhonemca sta se pogovarjala z rokami ♪
- Nènémec in nènémec -mca m (ȅ-ẹ́) kdor ni Nemec: čeprav je bila po rodu Nemka, se je poročila z Nenemcem ♪
- obnemélost -i ž (ẹ́) redko onemelost: biti v obnemelosti ♪
- obneméti -ím dov., tudi obnémi (ẹ́ í) redko onemeti: poslušalci so obnemeli; obnemeti od strahu / ptice so obnemele / koraki pred hišo so obnemeli ♪
- onemélost -i ž (ẹ́) lastnost, stanje onemelega: čudili so se njegovi onemelosti; ležati v dremotni onemelosti ♪
- oneméti -ím dov., tudi onémi (ẹ́ í) 1. postati nem: po hudi bolezni je onemel in oglušel 2. nav. ekspr. nenadoma ne moči spregovoriti, govoriti: kadar bi morala kaj reči v svojo obrambo, je onemela; onemeti od bolečine, presenečenja, strahu; pren. moja vest ni nikoli onemela; začutila je, kako je vse onemelo v njej 3. ekspr. postati zelo presenečen, začuden: onemel je pred njeno lepoto; ob tem nastopu so poslušalci kar onemeli / onemeti od začudenja zelo se začuditi 4. knjiž. utihniti: ptice v vejah so onemele / godba je onemela / v jeseni planine onemijo v planinah postane mirno, tiho ◊ lingv. nenaglašeni samoglasnik včasih onemi
se ne izgovarja več onemèl in onemél -éla -o: onemel je obstal pred očetom; onemele gore; onemele ptice ♪
- onemévati -am nedov. (ẹ́) 1. ekspr. postajati zelo presenečen, začuden: ob teh dogodkih so ljudje kar onemevali 2. knjiž. postajati manj glasen, slišen: cestni hrup je čedalje bolj onemeval ♪
- posnémek -mka m (ẹ̑) star. posnetek: dober posnemek; posnemek dragega krzna / posnemek antičnih umetnin ♪
- raffinement gl. rafinma ♪
- snémen -mna -o prid. (ẹ̑) snemljiv: snemna prevleka ♦ med. snemna proteza ♪
- vèlenémec -mca m (ȅ-ẹ́) zgod., v prvi polovici 19. stoletja pristaš političnega gibanja za združitev vseh Nemcev: politične ideje velenemcev ♪
- vélikonémec -mca m (ẹ̑-ẹ́) zgod., v prvi polovici 19. stoletja pristaš političnega gibanja za združitev vseh Nemcev: po prepričanju je bil velikonemec ♪
- vsènémec -mca m (ȅ-ẹ́) pristaš vsenemštva: ideje vsenemcev ♪
- zaneméti -ím dov., tudi zanémi (ẹ́ í) knjiž. onemeti: po nesreči je zanemel / zanemeti od strahu / poslušalci so zanemeli ob igralčevem nastopu / petje je zanemelo utihnilo ♪
- fólksdôjčer -ja m (ọ̑-ō) med drugo svetovno vojno Nemec, živeč izven meja nacistične Nemčije: izdajal se je za folksdojčerja; vojvodinski folksdojčerji ♪
- gluhoném -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) gluh in nem: gluhonemi otroci; gluhonem od rojstva gluhonémi -a -o sam.: zavod za gluhoneme ♪
- gluhonémnica -e ž (ẹ̑) zavod za gluhoneme: dali so ga v gluhonemnico ♪
1 26 51 
