Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
nekolik (90-114)
- klatíti in klátiti -im, tudi klátiti -im nedov. (ȋ á; á) 1. povzročati, da zaradi tolčenja s palico, obmetavanja s kamenjem padajo sadeži z drevesa: klatiti kostanj, orehe / spet je klatil hruške z drevesa // ekspr. delati neurejene gibe, navadno z rokami: klatil je okoli sebe, po zraku 2. slabš. govoriti, pripovedovati: klati neumnosti; prazne klati ● ekspr. nekoliko klati francosko govori, zna govoriti klatíti se in klátiti se, tudi klátiti se ekspr. potepati se, pohajkovati: namesto da bi se učili, se pa ves dan klatijo / klatiti se po ulicah // biti, nahajati se: po teh krajih se je klatilo največ razbojnikov klatèč -éča -e: klateči se psi ♪
- klepáti klépljem nedov., klêplji klepljíte; klêpal (á ẹ́) 1. z udarci kladiva tanjšati, ostriti rezilo: klepati koso, srp / kosec kleplje; pren., ekspr. kleplje nas usoda // z udarci kladiva oblikovati, obdelovati pločevino: klepati žleb 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom tolči, udarjati: raje grem na cesto kamenje klepat; klepati po nakovalu / detel kleplje na deblu / čutil je, kako mu kleplje srce // slabo, nevešče a) igrati (na klavir): že spet kleplje / slabš. nehaj že klepati igrati b) tipkati: kleplje v pisarni / slabš. sedeli smo za pisalnimi stroji in klepali kakor za stavo tipkali 3. ekspr., redko počasi, okorno stopati: ob palici je klepal po tlaku 4. ekspr. jesti (enolično, slabo): klepati fižol; v petek in svetek klepljejo krompir ● ekspr. smrt že kleplje koso zanj kmalu bo umrl; pog., slabš. spet kleplje verze sestavlja, piše; slabš. nekoliko kleplje ruščino govori, zna govoriti; ekspr. to so klepali o njem grdo govorili, ga opravljali ◊ lov. divji petelin kleplje poje začetni del svojega speva; obrt. klepati mlinski kamen z udarci kladiva mu dajati hrapavo površino ♪
- kléšče kléšč ž mn. (ẹ́ ẹ̑) 1. orodje za prijemanje iz dveh železnih, navzkrižnih ročic: odpreti, zapreti klešče; držati, prijeti železo s kleščami; s kleščami potegniti žebelj iz deske; klešče in kladivo / čeljusti klešč / kombinirane klešče s ploščatimi in nekoliko priostrenimi čeljustmi; koničaste s koničastimi, ploščate klešče s ploščatimi čeljustmi; kovaške klešče // navadno s prilastkom kleščam podobna priprava: lesene klešče; klešče ščipalke za ščipanje, preščipavanje, zlasti žice; klešče za kodranje las; klešče za orehe, pecivo 2. ekspr., s predlogom položaj, ko samostojno ukrepanje, odločanje ni mogoče: dobila ga je v svoje klešče; biti v kleščah; držati, imeti koga v kleščah / z oslabljenim pomenom iztrgati se iz klešč imperializma ◊ elektr. izolirne klešče z ustrezno izolacijo za delo pri napravah, ki so pod napetostjo; gozd. gozdarske klešče
orodje za merjenje debeline lesa; med. ekstrakcijske klešče; porod s kleščami kleščni porod; teh. cevne klešče za prijemanje in vpenjanje cevi; razperilne klešče za upogibanje zob pri žagi na eno in drugo stran; vet. kopitne klešče orodje za odstranjevanje odvečne roževine na kopitu; voj. klešče položaj, ko koloni napadata sovražnika z bokov; zool. klešče kleščam podoben prvi par nog pri rakih ♪
- klobása -e ž (á) 1. drobnejši valjast izdelek z navadno med seboj povezanima koncema, z nadevom iz mesa, drobovine ali drugih živil: delati, kuhati, peči klobase; cela klobasa; prekajene, sveže klobase; nekoliko premastna klobasa; odrezati kolobarček, košček klobase; pol klobase; špiljenje klobas / nadevati klobase / za malico ima klobaso in sir / krvave klobase krvavice; mesene klobase z nadevom iz mesa // kar je po obliki podobno klobasi: nadeti zeljne liste in jih zviti v klobaso / ekspr. otroku se na stegnih od debelosti delajo klobase 2. ekspr. navadno modrikasta oteklina od udarca z bičem, s palico: od udarcev so se mu delale klobase; na hrbtu ima klobase 3. tobačni listi, zviti v klobasi podobno obliko, namenjeni za žvečenje: odrezati od klobase čik / dobil je pol litra petroleja in klobaso tobaka ● slabš. kdo bo poslušal njegove klobase razvlečeno,
nezanimivo pripovedovanje; ekspr. zašpiliti klobaso vrniti se na izhodiščno mesto po drugi poti ◊ aer. klobasa vreči podobna priprava za približno ocenjevanje smeri vetra; gastr. bela klobasa; jetrna klobasa; kranjska klobasa; lovska klobasa; suha klobasa zelo posušena kranjska klobasa; zool. morska klobasa na morskem dnu živeči, klobasi podoben iglokožec, Holothuria ♪
- knjížen -žna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na knjigo: knjižni hrbet, ovitek; nagrada za najboljšo knjižno opremo / knjižna omara, polica / knjižni sejem; novosti s knjižnega trga / knjižni katalog, oglas; delo je izšlo v priljubljeni knjižni zbirki / uveljavil se je kot knjižni ilustrator / njegove pesmi so izšle v knjižni obliki ∙ ekspr. knjižni molj kdor zelo veliko bere, študira // redko književen, literaren: izdajati knjižni časopis / delo je njegov knjižni prvenec 2. lingv. nanašajoč se na kodificirani jezik jezikovne, narodnostne skupnosti: knjižni jezik; knjižna izreka 3. ki se rabi za knjiženje: knjižni stroj ◊ ekon. knjižni denar imetje na bančnem računu, ki se uporablja kot plačilno sredstvo; tisk. knjižni tisk tehnika visokega tiska s črk in klišejev knjížno prisl.: ta izraz zveni nekoliko knjižno ♪
- kolésce -a s (ẹ̑) 1. manjšalnica od koló: kolesca se vrtijo; delovati kot kolesca mehanizma / stol na kolescih / gonilno, zobato kolesce; pren., ekspr. človek je le kolesce v tehničnem in družbenem stroju ∙ pog., šalj. manjka mu eno kolesce v glavi je nekoliko čudaški ♦ obrt. kopirno kolesce priprava s kolescem za prenašanje krojev s krojne pole na papir ali s kroja na tanjše gladko blago; rib. (ribiško) kolesce na ribiško palico pritrjena priprava za odvijanje in navijanje vrvice 2. s prilastkom kos, košček snovi, živila v ploščati in okrogli obliki: kolesce čebule, limone / pojedel je pet kolesc salame / zrezati korenje na kolesca ♪
- koléšček -čka m (ẹ̑) nav. ekspr. 1. manjšalnica od kolesce, koló: zavrteti kolešček za pol kroga / igrača na koleščkih; pren. on ni samostojen človek, pač pa le kolešček v mehanizmu administrativnega aparata ∙ pog., šalj. koleščki (v glavi) se mu prepočasi vrtijo je nekoliko čudaški; pog., šalj. en kolešček v glavi ima preveč, mu manjka je nekoliko čudaški 2. s prilastkom kos, košček snovi, živila v ploščati in okrogli obliki: za prst debeli koleščki žemlje / dodati nekaj koleščkov hrena / zrezati klobaso, korenje na koleščke ♪
- koló -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. ploščata priprava okrogle oblike, ki omogoča premikanje vozila: kolo se vrti; sneti, zamenjati kolo; gumijasto, leseno kolo; kolo avtomobila / voziček na dveh kolesih / rezervno kolo; plašč kolesa / sprednje, zadnje kolo // taka priprava kot del naprave, stroja, ki omogoča prenos gibanja: zob kolesa; jermen na kolesu drsi / kolesa transmisije / mlinsko kolo priprava v obliki kolesa s korci ali lopatami, ki izkoriščajo vodno energijo za pogon mlina 2. vozilo z dvema kolesoma na nožni pogon: sedel je na kolo in se odpeljal; voziti se s kolesom / stojalo za kolesa / dirkalno kolo; žensko kolo; kolo na prestave; kolo s pomožnim motorjem // v zvezi motorno kolo osebno cestno vozilo z dvema kolesoma, ki ga žene motor z notranjim zgorevanjem: peljati se z motornim kolesom; najnovejši tip motornega kolesa / mehanik za motorna kolesa 3. ekspr., z rodilnikom, z oslabljenim
pomenom kar izraža tek, premikanje tega, kar določa prilastek: kolesa časa so se vrtela; kolesa priprav so se zavrtela z veliko naglico / poganjati kolesa napredka; nihče ni mogel zaustaviti kolesa razvoja; kolesa zgodovine ni mogoče obrniti nazaj 4. zgod. srednjeveška mučilna priprava v obliki kolesa: bilo mu je kakor zločincu, ki ga vežejo na kolo / mučilno kolo 5. nar. primorsko, v zvezi kolo sira hlebec sira: kupiti kolo sira ● ekspr. biti (za) peto kolo nepotreben, odveč; ekspr. otrok je prišel pod kolesa avtomobil ga je povozil; kolo sreče se obrača ugodnim, prijetnim dogodkom sledijo manj prijetni, neugodni ◊ etn. lončarsko kolo, vreteno priprava z vrtečo se ploščo, na kateri se oblikuje glinasta posoda; strojn. gonilno kolo ki žene drugo kolo; krmilno kolo del krmilnega mehanizma ladje, ki posredno deluje na krmilo tako, da se ladja premika v želeni smeri; napenjalno kolo za napenjanje jermena, ki teče čez jermenice; tekalno kolo
zlasti pri žerjavih prirejeno tako, da teče po tirnicah ali vodilih; vijačno ali polžasto kolo z izrezom na obodu, ki se prilega vijaku, polžu; zobato kolo z zobmi na obodu; šport. kolo bočna zakotalitev telesa po iztegnjenih in nekoliko razmaknjenih rokah in nogah; teh. gnano kolo ki ga kdo ali kaj žene; pogonska kolesa ki ženejo vozilo; zavorno kolo na katerega obod pritisne zavorni element ♪
- kolorírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. obarvati, pobarvati: s svinčnikom narisani obraz je nato še koloriral / kolorirati glas, melodijo / poročilo je nekoliko poetično koloriral koloríran -a -o: v knjigi so številne kolorirane ilustracije; lokalno kolorirana pripoved ♪
- kombinírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati, da je kaj skupaj tako, da tvori celoto; sestavljati, združevati: pri gradnji hiše je kombiniral les in kamen; v repertoarju kombinirajo klasična dela z modernimi / sive športne hlače kombinira s karirastim jopičem oblači, nosi skupaj / barve zna lepo kombinirati // sestavljati, delati: iz starih igrač kombinira nove 2. nav. ekspr. izbirati in združevati več možnosti za rešitev česa: kombinira na vse načine, izhoda pa ne najde / kombiniral je, kako bi denar najkoristneje uporabil razmišljal, preudarjal / o tem ne vedo nič gotovega, samo kombinirajo ugibajo, domnevajo kombiníran -a -o 1. deležnik od kombinirati: lepo kombinirane barve 2. narejen tako, da se lahko uporablja za različne namene, opravljanje različnih del: radio, kombiniran z gramofonom / kombinirana proizvodnja električne in toplotne energije / kombinirani otroški voziček
otroški voziček s pripravama ali za ležanje ali za sedenje; kombinirane klešče klešče s ploščatimi in nekoliko priostrenimi čeljustmi; kombinirano škropljenje sadnega drevja škropljenje proti več škodljivcem hkrati ◊ agr. kombinirano gnojilo gnojilo, ki vsebuje več hranilnih elementov; farm. kombinirani prašek zdravilo proti glavobolu, ki sestoji iz različnih zdravilnih praškov; navt. kombinirana ladja ladja, ki ima ob bokih vgrajene tanke za tekoči, v sredini pa skladišča za razsuti tovor; šol. kombinirani oddelek oddelek, v katerem so učenci dveh ali več razredov, letnikov; kombinirani pouk pouk dveh ali več razredov hkrati z izmeničnim posrednim in neposrednim poučevanjem posameznega razreda ali več razredov ♪
- kombinírke -nírk ž mn. (ȋ) pog. klešče s ploščatimi in nekoliko priostrenimi čeljustmi: serija kombinirk različnih velikosti ♪
- konkretizírati -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, povzročiti, da postane kaj zaznavno s čuti; uresničiti, opredmetiti: uspeli so konkretizirati svoje ideje, načrte; dobljene naloge je treba čimprej konkretizirati; sklepi so se postopoma konkretizirali // ponazoriti, pojasniti: abstraktne misli je konkretiziral s primerom / svoje stališče bi radi nekoliko bolj konkretizirali konkretizíran -a -o: konkretizirane naloge; osnovna načela so bila kmalu konkretizirana ♪
- kopáča -e ž (á) večji motiki podobno orodje za rahljanje, prekopavanje zemlje: kopačo nabrusiti; kopati s kopačo; železna kopača // nar. orodje, navadno s tremi, nekoliko zakrivljenimi roglji: s kopačo je zmetal gnoj z voza ♪
- kopitljáti -ám nedov. (á ȃ) 1. nav. ekspr. nekoliko kopitati: konj je nemirno kopitljal na cesti / rjavec hrza in kopitlja z zadnjimi nogami // pobrcavati, brcati: dojenček je veselo kopitljal z nogami 2. stopicati, drobiti: otrok kopitlja zraven očeta; žrebec je poslušno kopitljal za svojim gospodarjem ♪
- korákati -am nedov. (ȃ) 1. hoditi v enakomernem ritmu z nekoliko napetimi nogami: korakal je na čelu sprevoda; korakati po dva in dva, v parih; korakajo drug za drugim / korakati po taktu ♦ šport. strumno korakati korakati z napetimi nogami in udarjanjem ob tla 2. ekspr. iti, stopati: ob njegovi strani je korakala hčerka; trdo je korakal po mostovžu / mirno koraka svoji prihodnosti naproti ● ekspr. korakati s časom prilagajati se razmeram; biti napreden korakajóč -a -e: nervozno korakajoč po sobi; korakajoči polki; prisl.: muz. korakajoče označba za hitrost izvajanja andante ♪
- kozičàv -áva -o prid. (ȁ á) redko nekoliko kozav: kozičav obraz / kozičav mož ♪
- kráter -ja m (á) 1. odprtina v zemeljski skorji, skozi katero prihaja na površje lava; (vulkansko) žrelo: rob kraterja / iz kraterja teče razžarjena lava 2. lijakasta vdolbina, ki jo povzroči eksplozija ali padec meteorita: na ravnini je bilo veliko kraterjev; globoki kraterji / bombni, meteoritski krater ◊ astr. Lunin krater lijakasta vdolbina na Lunini površini z nekoliko dvignjenim robom; elektr. krater jamica na pozitivni elektrodi obločnice ♪
- krevsáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. počasi, težko hoditi: po stezi je krevsal starec; onemogel krevsa proti domu // slabš. hoditi, iti: krevsaj vendar nekoliko hitreje krevsajóč -a -e: slišati je bilo krevsajoče korake ♪
- kríšpati -am nedov. (ȋ) nižje pog. tepsti, pretepati: krišpal ga je z bičem ◊ usnj. krišpati usnje obdelovati ga tako, da postane lice nekoliko hrapavo ♪
- krivénčast -a -o prid. (ẹ̄) večkrat nekoliko ukrivljen: krivenčaste korenine; tanko krivenčasto deblo / krivenčast gaber / krivenčasta rast / krivenčaste črke // ekspr. kriv, neraven: krivenčaste noge / krivenčast človek ♪
- króžnik -a m (ọ̑) 1. nekoliko poglobljena, navadno okrogla posoda za serviranje hrane: postaviti krožnike na mizo; naliti juho na krožnik; emajliran, porcelanast krožnik; krožnik juhe, kaše / desertni, globoki, plitvi krožnik // pog. vsebina krožnika: pojesti dva krožnika krompirja 2. navadno s prilastkom kar je po obliki podobno krožniku: velik krožnik zvočnika / publ. leteči krožnik občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka ● ekspr. prinesti vse na krožniku omogočiti, da kdo brez truda kaj doseže ♪
- latínski -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na jezik starih Rimljanov: latinski napisi na spomenikih; latinske besede; latinsko-slovenski slovar / latinska kultura / latinski jezik / latinska pisava latinica; v srednjem veku so bile šole latinske z latinskim učnim jezikom 2. nanašajoč se na narode, katerih jezik se je razvil iz latinščine: njegov živahni latinski temperament; latinske poteze obraza / latinske dežele / ekspr. organizacija prireditve je bila latinska ne dobra, nekoliko površna / Latinska Amerika države Srednje in Južne Amerike ● Latinska četrt četrt v Parizu, kjer so visoke šole; star. tri leta je sedel v latinskih klopeh je obiskoval gimnazijo; ekspr. latinska šola nekdaj srednja šola, gimnazija s poudarkom na latinskem jeziku ◊ navt. latinsko jadro trikotno jadro, privezano na poševni križ; rel. latinski križ križ, ki ima spodnji krak
daljši; križ, pri katerem se prsti dotaknejo čela, prsi, leve in desne rame; latinska cerkev katoliška cerkev zahodnega obreda; zahodna cerkev latínsko prisl.: govoriti (po) latinsko; sam.: star. naredil je nekaj latinskih nekaj razredov gimnazije ♪
- lážji -a -e prid. (ȃ) 1. primernik od lahek: ta kovček je precej lažji; olje je lažje kakor voda, od vode / današnja naloga je nekoliko lažja, toda daljša / zdaj je njegovo življenje lažje 2. v katerem osnovna značilnost nastopa v manjši stopnji: pri nesreči je dobil lažje poškodbe; lažje obolenje / lažji ranjenci lážje in láže stil. láglje prisl.: jaz ti lažje pomagam kot on; pri padcu se je lažje poškodoval; tam bo lažje vzgajal ljudi; če bomo složni, bomo lažje zmagali; to vprašanje je nekoliko lažje razumljivo ∙ zdaj je lažje za denar lažje ga je zaslužiti; denarja je več; zdaj mu je lažje pri srcu duševno se bolje počuti; sam.: kaj lažjega še lahko dela; ekspr. nič lažjega kot to to je zelo lahko narediti, opraviti ♦ ped. načelo od lažjega k težjemu; prim. lahek ♪
- lék 1 -a m (ẹ̑) 1. knjiž. zdravilo: ozdravel je brez lekov; močen lek / te besede so bile lek srcu, za srce; iskati lek za družbeno krizo ∙ knjiž., ekspr. za to bolezen ni leka ta bolezen se ne da ozdraviti 2. nar., v prislovni rabi, v zvezi za lek malo, nekoliko: za lek prekratek / za lek poprimi / To je železni kršec, železo in žveplo. Zlata ni v njem, niti za lek (F. Erjavec) ♪
- lenôben -bna -o prid. (ó ō) 1. ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: postajati zaspan in lenoben; lenobna kobila / prevzela ga je lenobna omotica 2. nekoliko len: dobil je neumno in lenobno ženo / lenobna ravnodušnost / pospešiti lenobne korake / široka in lenobna reka / lenobno življenje nedejavno, brezdelno lenôbno prisl.: počasi in lenobno delati; lenobno se greti na soncu; lenobno se je napotil za čredo ♪
1 15 40 65 90 115 140 165 190 215