Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
neko (26-50)
- nèkonspiratíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni konspirativen: nekonspirativno delovanje ♪
- nèkonstruktíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni konstruktiven: nekonstruktivni pogovori; nekonstruktivna kritika ♪
- nèkontrolíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kontroliran: nekontrolirano delo, poslovanje / publ. po še nekontroliranih podatkih so se čete morale umakniti nepreverjenih / čakali so ga še nekontrolirani računi / publ. nekontroliran položaj v državi / ekspr. obžaloval je svoje nekontrolirane besede nepremišljene ♪
- nèkonvencionálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni konvencionalen: nekonvencionalni dramski motivi; nekonvencionalna upodobitev oseb v romanu / ekspr. njegove besede so bile prisrčne, nekonvencionalne ♪
- nèkonvencionálnost -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost nekonvencionalnega: nekonvencionalnost novele / knjiž. nekonvencionalnost življenja teh umetnikov ♪
- nèkonvertibílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ) fin. ki ni konvertibilen: nekonvertibilna valuta / izvoz na nekonvertibilni trg / nekonvertibilno posojilo posojilo, pri katerem se ne smejo spremeniti pogoji, pod katerimi je dano ♪
- nèkonvertibílnost -i ž (ȅ-ȋ) fin. lastnost, značilnost nekonvertibilnega: nekonvertibilnost valut / odpravljati nekonvertibilnost ♪
- nèkoordiníran -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni koordiniran: nekoordinirano raziskovalno delo / nekoordiniran študijski načrt nèkoordinírano prisl.: nekoordinirano delovati ♪
- nèkoordiníranost -i ž (ȅ-ȋ) značilnost nekoordiniranega: nekoordiniranost dela / nekoordiniranost načrtov ovira izdelavo ♪
- nèkorékten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni korekten: nekorektno dejanje, ravnanje / biti nekorekten do koga ♪
- nèkoréktnost -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost nekorektnega: nekorektnost tekmovanja / zaradi svoje nekorektnosti ni bil priljubljen / privoščil si je majhno nekorektnost nekorektno dejanje ♪
- nèkorísten -tna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni koristen: opravljati nekoristno delo / nekoristno zdravilo neučinkovito / nepripraven, nekoristen človek nèkorístno prisl.: nekoristno porabljen čas ♪
- nèkorístnost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nekoristnega: govorili so celo o nekoristnosti umetnosti / izkazala se je nekoristnost njihovega truda ♪
- nékov tudi nekóv -a -o zaim. (ẹ̄; ọ́) zastar. 1. nekak, nekakšen: brki so mu dajali nekov odločen značaj 2. neki: nekov Blaž te je zatožil pri oskrbniku ♪
- nèkován -a -o prid. (ȅ-á) ki ni kovan: nekovani kosi železa / nekovani denar papirnati denar; nekovano zlato zlato, ki ni predelano v kovance ♪
- nèkovína -e ž (ȅ-í) kem. element, ki ni kovina: nahajališča nekovin; kovine in nekovine / industrija nekovin ♪
- nèkovínski -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kovinski: nekovinski deli priprave / nekovinski sijaj; kovinske in nekovinske lastnosti / nekovinske surovine ♪
- nékovšen -šna -o zaim. (ẹ̄) star. nekak, nekakšen: nekovšen berač prihaja ♪
- ginekokratíja -e ž (ȋ) knjiž. družbeni sistem s prevladujočo vlogo žensk: doba ginekokratije ♪
- ginekológ -a m (ọ̑) zdravnik specialist za ginekologijo: sestanek kirurgov, internistov in ginekologov ♪
- ginekologíja -e ž (ȋ) veda o ustroju, boleznih in zdravljenju ženskih spolnih organov: razvoj ginekologije ♪
- ginekológinja -e ž (ọ̑) zdravnica specialistka za ginekologijo ♪
- ginekolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ginekologe ali ginekologijo: ginekološki pregled; nuditi ginekološko pomoč / ginekološki dispanzer / ginekološki kongres ginekolóško prisl.: ginekološko pregledati pacientko ♪
- ízvenekonómski -a -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ọ̑) publ. negospodarski, neekonomski: izvenekonomski razlogi ♪
- ponekód prisl. (ọ̄) na nekaterih mestih, po nekaterih krajih: ponekod že presajajo tkivo s človeka na človeka; sneg se udira ponekod do kolen / ponekod imajo v tovarnah samo dnevno delo ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226