Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
neizprijen (4)
- nèizpríjen tudi nèspríjen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ekspr. ki ni izprijen: dobro, neizprijeno dekle ♪
- nèizpríden tudi nèspríden -a -o prid. (ȅ-ȋ) neizprijen: neizprideno dekle ♪
- nèpopáčen -a -o prid. (ȅ-ȃ) 1. ki ni popačen: nepopačena oblika / učiti čist, nepopačen nauk; prikazal je nepopačeno stanje 2. star. nepokvarjen, neizprijen: je še nepopačen otrok; pošteno in nepopačeno ljudstvo / človek nepopačenega srca ♪
- nesprijen gl. neizprijen ♪