Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nega (831-855)

831.      dimenzionálnost  -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost dimenzionalnega, razsežnost: dimenzionalnost predmetov / stvarnost je v tej poeziji prenesena v neko novo poetsko dimenzionalnost ♪
832.      dimenzioníranost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost dimenzioniranega; velikost, razsežnost: dimenzioniranost množičnih scen v filmu ♪
833.      dinámičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost dinamičnega: dinamičnost boja; dinamičnost dogajanja / dinamičnost filmskega dejanja / menjavanje učnih oblik in metod pripomore k dinamičnosti pouka; dinamičnost družbenega razvoja ♪
834.      dinámika  -e ž (á) 1. spreminjanje kakega družbenega pojava pod vplivom razvojnih sil; razgibanost, gibanje: družbena dinamika; dinamika gospodarske rasti; dinamika zaposlovanja / življenje je večna dinamika; pesnik skuša zaobjeti življenje v vsej elementarni dinamiki / Krst pri Savici ima močno notranjo dinamiko; dinamika dejanja, filma // razmeroma hitro razvojno spreminjanje kakega družbenega pojava: podjetje si prizadeva za enakomernejšo proizvodno dinamiko; dinamika izvoza v zadnjih letih; visoka dinamika proizvodnje / ustvarjalna dinamika sedanjega časa 2. fiz. nauk o gibanju teles pod vplivom sil: statika in dinamika / dinamika plinov 3. muz. spreminjanje jakosti tonov pri izvajanju ♪
835.      díoksíd  -a m (ȋ-ȋ) kem. spojina enega atoma elementa z dvema atomoma kisika: dušikov, ogljikov, silicijev, žveplov dioksid ♪
836.      dionízičnost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost dionizičnega: dionizičnost pesmi ♪
837.      diplóma  -e ž (ọ̑) 1. dokument o uspešni dovršitvi šolanja, navadno na višji ali visoki šoli: dobiti diplomo; izdati, preklicati diplomo; univerzitetna diploma; diploma filozofske fakultete; slovesna podelitev diplom / doktorska, mojstrska diploma ∙ žarg. ima diplomo v žepu je uspešno končal šolanje 2. zaključni izpit, navadno na višji ali visoki šoli: delati diplomo; pripravljati se na diplomo / čestitati za diplomo 3. dokument o priznanju za uspeh, o podelitvi kake časti: zmagovalcem so izročili diplome in darila; ta tovarna je prejela na razstavi največ medalj in diplom; sadjarska diploma; diploma častnega meščana ◊ zgod. diploma srednjeveška listina o podelitvi kake pravice, časti, naslova, posesti; oktobrska diploma listina avstrijskega cesarja z dne 20. oktobra 1860 o uvedbi ustavnega življenja v monarhiji ♪
838.      dirékten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega, neposreden: direkten kontakt; direkten vpliv; pog. ravnatelj ima direkten telefon / poskrbeti za direkten prevoz potnikov; peljati se z direktnim vlakom z vlakom, ki omogoča potovanje brez prestopanja; do Ljubljane imate direktno zvezo / direkten radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; direktna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev // ki ničesar ne prikriva, jasen: fant se izmika direktnemu odgovoru; postaviti direktno vprašanje / direktna pesniška izpoved izpoved, ki ni podana v metafori; odkrita pesniška izpoved ● pog., ekspr. tvoja trditev je v direktnem nasprotju s splošnim mnenjem popolnoma nasprotna ◊ alp. direktna smer plezalna smer, ki poteka od vznožja stene do vrha v kar najbolj ravni črti; astr. direktno gibanje gibanje nebesnih teles od zahoda proti vzhodu; biol. direktni prednik; direktna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; jur. direktni davek davek od dohodkov in premoženja; direktna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; lingv. direktni govor navajanje tujega sporočila v izvirni obliki; premi govor; direktni objekt predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; ped. direktna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. direktna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; strojn. črpalka na direktni pogon; šport. direktni udarec udarec pri boksu z izprožitvijo roke naravnost naprej diréktno prislov od direkten: direktno izraziti svoje mnenje; blago jim pošiljajo direktno iz tovarne // pog., ekspr. poudarja trditev: ob tem dogodku je direktno podivjal ◊ lingv. direktno prehodni glagol glagol s predmetom v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku ♪
839.      direktívnost  -i ž (ȋ) značilnost direktivnega: prevelika direktivnost centralnih organov; direktivnost planov ♪
840.      diréktnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost direktnega, neposrednost: povečana direktnost vplivov / direktnost pesnikove izpovedi ♪
841.      diréktor ¹ -ja m (ẹ́) uslužbenec, ki vodi podjetje, zavod ali ustanovo: izvoliti direktorja; določiti, pog. postaviti koga za direktorja; gimnazijski direktor ravnatelj; direktor gostinskega podjetja upravnik; razpisati mesto direktorja; pomočnik direktorja / generalni direktor; komercialni, tehnični direktor; direktor radijskega programa ◊ film. direktor filma odgovorni organizacijski in finančni vodja pri snemanju posameznega filma; direktor fotografije filmski sodelavec, ki je odgovoren za kvaliteto posnetkov ♪
842.      diréktor ² -ja m (ẹ̄) žarg., agr. samorodna trta, samorodnica: zasajenega imajo precej direktorja // vino iz grozdja te trte: spila sta liter direktorja ♪
843.      dirjáč  -a m (á) nav. ekspr. 1. konj, ki hitro teče: v kočijo so zapregli dirjača; prijezdil je na sivem dirjaču 2. dirkalni konj; dirkač: kupil je žlahtnega dirjača ♪
844.      discipliníranost  -i ž (ȋ) lastnost discipliniranega človeka: discipliniranost delavcev, učencev; ob potresu se je pokazala velika discipliniranost prebivalstva / slogovna discipliniranost ♪
845.      disciplínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na disciplino: disciplinska pravila / disciplinski prekršek; disciplinska kazen; disciplinska odpoved delovnega razmerja; uvesti disciplinsko preiskavo ♦ jur. disciplinski center za mladoletnike zavod, kamor odda sodišče mladoletnega prestopnika za nekaj ur na dan ali za nekaj dni zaradi prevzgoje; disciplinsko sodišče posebno sodišče, ki razsoja o nerednostih in nediscipliniranosti uslužbencev, članov društva disciplínsko prisl.: delavec je bil disciplinsko kaznovan; za svoje delo je disciplinsko odgovoren; sam.: pog. prišel je v disciplinsko disciplinsko preiskavo ♪
846.      disfúnkcija  -e ž (ú) med. nepravilno delovanje kakega telesnega organa: disfunkcija žlez; pren., knjiž. funkcije in disfunkcije sodobne literarne zgodovine ♪
847.      disharmoníja  -e ž (ȋ) neskladnost, neubranost: disharmonija med idealom in resničnostjo; disharmonija med obliko in vsebino; ta ureditev je v disharmoniji s splošno strukturo političnega sistema / v pisateljevem delu je čutiti disharmonijo, skepso in resignacijo; ta novela ustvarja oblikovno in vsebinsko disharmonijo v knjigi; odhajal je z disharmonijo v duši ♪
848.      disimilácija  -e ž (á) biol. razstavljanje organskih snovi v celici, razgrajevanje: proces disimilacije; produkti disimilacije ◊ lingv. izgovorna oddaljitev enega izmed dveh enakih ali podobnih glasov od drugega, razlikovanje ♪
849.      diskontinuitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. pretrganost, prekinjenost, nepovezanost: razvojna diskontinuiteta; diskontinuiteta dela; diskontinuiteta med posameznimi področji družbenega življenja ◊ geol. diskontinuiteta plast v zemeljski notranjosti, na kateri se potresni valovi odbijajo ali lomijo; Mohorovičićeva diskontinuiteta ki leži v povprečni globini 33 km in je obenem meja med zemeljsko skorjo in plaščem; meteor. diskontinuiteta večje spremembe temperature, pritiska, vlage na majhni razdalji ♪
850.      diskrecíja  -e ž (ȋ) 1. diskretno ravnanje, vedenje: lahko računamo z njegovo diskrecijo; potrebna je popolna diskrecija 2. jur. pravica javnega organa, sodišča, da iz več pravno možnih rešitev izbere tisto rešitev, ki je v javnem interesu; svobodni preudarek: sodnik je odločil po diskreciji ♪
851.      diskreditíranost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost diskreditiranega: diskreditiranost stranke ♪
852.      diskrétnost ¹ -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost diskretnega¹: diskretnost je njegova vrlina; sramežljiva diskretnost / potrebna je stroga diskretnost / posebno nam je ugajala diskretnost dekoracije ♪
853.      diskrétnost ² -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost diskretnega²: diskretnost enot ♪
854.      diskurzívnost  -i ž (ȋ) filoz. sposobnost razumskega, logično razčlenjenega mišljenja: intuitivnost in diskurzivnost; načelo diskurzivnosti / diskurzivnost mišljenja ♪
855.      dislokácija  -e ž (á) publ. postavitev, namestitev na drug kraj: dislokacija proizvodnega obrata / pravilna dislokacija industrije razmestitev, razporeditev ◊ geol. dislokacija premaknitev skladov iz prvotne lege; ploskev, ki nastane ob premaknitvi skladov, prelomna ploskev; med. dislokacija diskusa premaknitev diskusa iz prvotne lege; voj. dislokacija razmestitev vojaških enot po mestih in vojnih ladij po lukah ♪

   706 731 756 781 806 831 856 881 906 931