Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nega (806-830)


  1.      dežêlnosóden  -dna -o prid. (ē-ọ́) v zvezi deželnosodni svetnik, v stari Avstriji sodnik senata deželnega sodišča ♪
  2.      dežêlski  -a -o prid. (ē) nanašajoč se na deželo: a) deželski privilegiji / deželska in cerkvena gosposka posvetna gosposka ♦ zgod. deželsko sodišče v fevdalizmu sodišče s pravicami krvnega sodstva, zlasti nad podložniki b) star. deželski učitelj podeželski c) zastar. deželski pridelki kmečki, poljedelski ♪
  3.      deževánje  -a [dǝž] s (ȃ) glagolnik od deževati: pot je bila vsa razmočena od dolgega, pogostnega deževanja ♪
  4.      dežévnost  -i [dǝž] ž (ẹ́) značilnost deževnega: deževnost jeseni ♪
  5.      dežúrstvo  -a s (ȗ) služba dežurnega: med prazniki so uvedli dežurstvo; zamenjati koga pri dežurstvu; izredno dežurstvo / razpored dežurstev ♪
  6.      diábolo  -a m (ȃ) 1. svinčen naboj za zračno puško: škatlica diabolov 2. nekdaj otroška igra, pri kateri se meče v zrak vreteno v obliki dvojnega stožca in spet lovi na napeto vrvico: igrati diabolo; neskl. pril.: diabolo kroglice ♪
  7.      diafrágma  -e ž (ȃ) 1. anat. mišična pregrada med prsno in trebušno votlino, prepona: diafragma se širi in krči 2. med. opna na kovinskem obročku, ki zapira spermijem dostop v maternico: uporabljati diafragmo ◊ elektr. prepustna opna, ki loči v elektrolitski celici anodni del od katodnega; fiz. priprava v optičnih aparatih za omejevanje svetlobnega curka; zaslonka ♪
  8.      diagrám  -a m (ȃ) grafično prikazana velikost, struktura ali potek kakega pojava, navadno v koordinatnem sistemu: narisati diagram; prikazati delo kolektiva z diagramom; diagram proizvodnje, rojstev; pren. razvojni diagram slovenskega slikarstva ◊ bot. cvetni diagram shematičen naris prečnega prereza cveta, ki pregledno kaže njegovo zgradbo; geol. blokovni diagram geološki relief, ki kaže ob straneh tudi notranjo zgradbo; mat. diagram krivulja, ki v koordinatnem sistemu prikazuje odvisnost dveh količin; šah. diagram naris šahovske pozicije z dogovorjenimi znaki na šahovnici ♪
  9.      diákonica  -e ž (á) žena pravoslavnega diakona ♪
  10.      dialékt  -a m (ẹ̑) lingv. od knjižnega jezika različni jezikovni sistem, v katerem se govori na delu narodnega ozemlja, narečje: govoriti v dialektu; slovenski dialekti; zapisovanje dialekta / socialni dialekt govor kakega družbenega sloja ♪
  11.      dialéktičnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost dialektičnega: dialektičnost mišljenja ♪
  12.      diamagnéten  -tna -o prid. (ẹ̑) fiz. v katerem je gostota magnetnega polja manjša, kot bi bila v praznem prostoru: diamagnetna snov ♪
  13.      diána  -e ž (ȃ) tip manjšega francoskega osebnega avtomobila z manj zaokroženo karoserijo znamke Citroën: voziti diano ♪
  14.      didáktičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na didaktiko, účen: didaktični princip; didaktične metode; didaktično usposabljanje učiteljev 2. ki je usmerjen, ki teži k poučevanju, poúčen: didaktični film; didaktična literatura; pesnitev je bila izrazito didaktična / delo didaktičnega značaja ♪
  15.      didáktičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost didaktičnega, poučnost: didaktičnost mladinske povesti ♪
  16.      diéta  -e ž (ẹ̑) 1. posebna, predpisana prehrana, zlasti za bolnike: držati se diete; predpisati dieto; diabetična dieta; mlečna, neslana dieta; shujševalna dieta; ima strogo dieto; žarg. jetrna dieta za bolne na jetrih 2. zastar. znesek, ki ga dobi uslužbenec za vsak dan službenega potovanja; dnevnica: plačevati diete; poslanske diete ♪
  17.      diferencíranost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost diferenciranega: narodna diferenciranost južnih Slovanov; diferenciranost družbe; diferenciranost literarnih tokov ♪
  18.      diferencírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati razlike v čem: ekonomski razvoj je diferenciral družbo 2. mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja; odvajati: diferencirati funkcijo diferencírati se postajati v sebi različen: znanost dosega višjo stopnjo, ko se notranje diferencira; politično se diferencirati diferencíran -a -o: takrat južnoslovanski jeziki še niso bili zelo diferencirani; moderna proizvodnja zahteva diferenciran strokovni kader; ti podatki so še premalo diferencirani ♦ biol. tkiva rastline niso diferencirana iz enotnega tkiva niso še nastala različna tkiva ♪
  19.      difúznost  -i ž (ȗ) lastnost, značilnost difuznega: difuznost svetlobe ♪
  20.      digresíja  -e ž (ȋ) knjiž. odmik od glavnega, bistvenega, odstopanje: lirske digresije v tem delu izzvenijo včasih satirično; številne digresije so zgradbi romana v škodo ♪
  21.      diktát  -a m (ȃ) 1. govorjenje besedila, namenjenega za dobeseden zapis; narek: pisati po diktatu; vaš diktat je prehiter / za šolsko nalogo so pisali diktat 2. predlog, ki ga mora drugi obvezno sprejeti: vsiljevati diktat; mirovni diktat zmagovalcev / ekspr. literarno delo je zanj notranji diktat // ukazovanje, pritisk: upreti se brezdušnemu diktatu; smo nasprotniki kakršnegakoli diktata od zunaj / publ. slediti modnemu diktatu okusu, smeri ♪
  22.      diktírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. govoriti besedilo, namenjeno za dobeseden zapis; narekovati: najprej je razlagal, nato pa je glavne misli diktiral; diktirati strojepiski / pog. diktirati (dopis) v stroj sestavljati (dopis) sproti ob narekovanju 2. predlagati kaj tako, da je za drugega sprejem obvezen: diktirati pogoje posojila, premirja / publ.: mednarodno ekonomsko sodelovanje je nujnost, ki jo diktira povezanost svetovnega gospodarstva; domače moštvo je diktiralo tempo igre // dajati ukaze, vsiljevati svojo voljo: mislil je, da bo lahko diktiral zgodovini / ekspr. tukaj ne boš diktiral ♪
  23.      dilatácija  -e ž (á) 1. fiz. večanje razsežnosti telesa, raztezanje: dilatacija železniških tračnic // med. večanje, zvečanje prostornine votlega organa; širjenje, razširjenje: dilatacija srca / dilatacija zenice 2. grad. presledek v gradbenem objektu, ki se naredi zaradi predvidenega raztezanja ali posedanja: dilatacije na betonskih cestah ♪
  24.      diléma  -e ž (ẹ̑) položaj, ko se je treba odločiti med dvema danima možnostma: v dilemi med gledališčem in kinom bi se odločil za gledališče; dilema med klasično in zabavno glasbo / biti, znajti se v dilemi / moralne dileme glavnega junaka v romanu; ustvarjalne dileme najmlajše generacije / publ. dileme človekovega obstoja vprašanja, problemi ♪
  25.      dimenzíja  -e ž (ȋ) vsaka od smeri, v katerih telo zavzema prostor, razsežnost: ploskev ima dve dimenziji, dolžino in širino / umetnik si prizadeva ustvariti na platnu iluzijo tretje dimenzije globine, plastičnosti / določiti, izmeriti dimenzije plavalnega bazena; kip zaradi prevelikih dimenzij ni primeren za zaprt prostor velikosti; pren., publ. pisatelj je dal delu potrebne človeške in družbene dimenzije; škandal je zavzel izredne dimenzije ◊ fiz. četrta dimenzija po Einsteinovi teoriji relativnosti čas ♪

   681 706 731 756 781 806 831 856 881 906  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA