Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nega (7.056-7.080)


  1.      represíven 1 -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na represijo: represivna družba; povečana represivna politika; represivno delovanje države; represivno zmanjševanje kriminalitete / z represivnimi sredstvi so skušali povečati pritisk na stavkajoče delavce; represivne akcije proti pristašem osvobodilnega gibanja nasilne, zastraševalne ♦ ped. represivna vzgoja vzgoja, ki temelji na zastraševanju in omejevanju ♪
  2.      represívnost  -i ž (ȋ) knjiž. stanje represivnega1: povečanje represivnosti v družbi / uveljavljati načela zakonitosti, humanosti in omejene represivnosti ♪
  3.      reprezentánčnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost reprezentančnega: reprezentančnost podatkov / knjiž. reprezentančnost upravne zgradbe veličastnost, mogočnost ♪
  4.      reprezentatíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. ki v najvišji meri posreduje lastnosti, značilnosti koga, česa: ti podatki so reprezentativni; za razstavo so izbrali po eno reprezentativno delo znanih slikarjev / knjiž. anketirati reprezentativno skupino prebivalstva vzorčno, tipično / knjiž. reprezentativna knjižna izdaja razkošna; knjiž. reprezentativna večerna obleka izbrana, boljša; na tak sestanek bi morali poslati kako bolj reprezentativno osebnost pomembno, ugledno; reprezentativna stavba veličastna, mogočna 2. ki ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga; predstavniški, zastopniški: predsednik reprezentativnega odbora; reprezentativni organ ♪
  5.      reprezentatívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost reprezentativnega: reprezentativnost izbora slikarskih del / knjiž. reprezentativnost palače veličastnost, mogočnost ♪
  6.      reprezentírati  -am nedov. (ȋ) imeti pravico, smeti opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga; predstavljati, zastopati: naloga društva je bila, da je reprezentiralo študentsko mladino; na posvetovanju je reprezentiral vlado / na tekmovanju nas je dobro reprezentirala // posredovati v najvišji meri lastnosti, značilnosti koga, česa: glavni junak reprezentira tip takratnega meščana / razprava dobro reprezentira raven takratnega jezikoslovja ● knjiž. ta človek zna reprezentirati javno nastopati; delati dober vtis ♪
  7.      repríza  -e ž (ȋ) prva predstava kakega gledališkega dela po premieri: ogledati si reprizo; na reprizi so bili igralci bolj sproščeni kot na premieri // ponovitev predstave, izvedbe: drama je imela veliko število repriz; repriza koncerta / publ. letos je to že dvajseta repriza tekmovanja tekmovanje je že dvajsetič ◊ muz. zadnji del sonatnega stavka, v katerem se ponovi delno spremenjena ekspozicija ♪
  8.      reproducíranje  -a s (ȋ) glagolnik od reproducirati: dovoliti reproduciranje besedila; natančno reproduciranje slike / reproduciranje glasbenega dela po radiu ♪
  9.      reproducírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. s fotografsko-tiskarskim postopkom delati posnetek slike, besedila: reproducirati fotografijo; slikar ni dovolil reproducirati svojih slik; reproducirati stare tiske / reproducirati sliko na znamki, v knjigi 2. s posebnimi napravami povzročati, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden: reproducirati televizijsko sliko z magnetoskopskega traku; reproducirati glasbo s plošč / telefon slabo reproducira glas 3. ustvarjati kaj táko, kot že obstaja v stvarnosti: v laboratoriju so reproducirali razmere v vesolju 4. umetniško podajati: dirigent je skladbo prepričljivo reproduciral 5. knjiž. opisovati, ponavljati: v poročilu je reproduciral potek dogodka; priča ni mogla natančno reproducirati tega, kar je videla / njegovo izjavo so slabo reproducirali ∙ skušal je reproducirati, kar se je naučil obnoviti, povedati reproducírati se knjiž. razmnoževati se: biti sposoben reproducirati se reproducíran -a -o: dobro reproduciran dogodek; reproducirana glasba; ta slika je bila že večkrat reproducirana ♪
  10.      reproduktívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost reproduktivnega: na nekaterih področjih umetnosti prevladuje reproduktivnost, na drugih pa kreativnost / knjiž. reproduktivnost organizmov ♪
  11.      repúblika  -e ž (ú) 1. državna ureditev, v kateri je na čelu države za določeno dobo izvoljeni predsednik: odpraviti monarhijo in razglasiti republiko / ljudska republika v kateri so produkcijska sredstva last delovnega ljudstva; socialistična republika // država s tako ureditvijo: vse sosednje države so priznale novo republiko; meje republike; predsednik republike; gospodarski razvoj republike / parlamentarna republika v meščanskodemokratičnih državah v kateri sta vlada in predsednik vlade podrejena parlamentu; Francija je z novo ustavo leta 1958 dobila peto republiko; dan republike praznik razglasitve AVNOJ-a za zakonodajno in izvršno ljudsko predstavniško telo 29. novembra 1943; predsednik, predsedstvo republike; red republike z zlatim vencem visoko jugoslovansko odlikovanje za posebne zasluge na področju javnega delovanja / Socialistična federativna republika Jugoslavija 2. enakopravna, relativno samostojna državna enota v sestavu federativno urejene države: jugoslovanske republike in avtonomni pokrajini; enakopravnost republik; zadeve iz pristojnosti republike / prva leta po 1945 Ljudska republika Slovenija [LRS]; Socialistična republika Slovenija [SRS]; zbor republik in pokrajin // ozemlje, ki pripada tej enoti: prepotoval je že vso republiko ◊ jur. predsedniška republika v zahodnih državah v kateri predsednik, voljen za določen čas, usmerja in vodi vladno politiko; zgod. beneška republika mestna država od začetka 9. do 18. stoletja s središčem v Benetkah ♪
  12.      résa 1 -e ž (ẹ́) nav. mn. 1. okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka: brezrokavnik je olepšala z resami; ruta z dolgimi resami / stoli, okrašeni z resami // kar je temu podobno: omelo z bombažnimi, sintetičnimi resami / lase na čelu si je počesala v rese 2. kratek, oster podaljšek pleve pri klasu: ta trava ima rese; trde ječmenove rese / moka je bila polna bodečih res 3. trša, daljša dlaka: rese v kožuhu kunca ◊ nav. mn., biol. migetalna resa majhen nitast izrastek na celici, ki omogoča gibanje njej sami ali povzroča gibanje tekočine okoli nje; migetalka; nav. mn., bot. resa zelo zoženi zgornji del pleve ♪
  13.      résen  -sna -o prid., résnejši tudi resnéjši (ẹ́ ẹ̄) 1. v povedni rabi ki se ne šali, smeje: zakaj si tako resen; postati resen // ki ne izraža, kaže veselosti: imeti resen obraz; resen pogled 2. ki pri svojem ravnanju, odločanju upošteva samo pomembne stvari: resen človek; življenje ga je naredilo resnega; za svoja leta je kar preveč resna // ki izraža, kaže tako ravnanje, odločanje: govoriti z resnim glasom; resno vedenje 3. ki zavzeto, odgovorno izpolnjuje svoje naloge, dolžnosti: resen delavec, študent / za tako delo je potreben resen človek // ki zahteva veliko mero zavzetosti, odgovornosti: resen študij; resno delo 4. ki ne vzbuja smeha, veselega razpoloženja: resna pesem / igra ima resno vsebino ♦ muz. resna opera v 18. stoletju opera s tragično, junaško vsebino 5. nav. ekspr. umetniško, vsebinsko bolj zahteven: bere samo resno literaturo / resna in zabavna glasba 6. ki se nanaša na zelo pomembne stvari: resen pogovor // zelo pomemben: to je resno vprašanje / v svojem govoru je navedel nekaj resnih pomislekov 7. ekspr. o katerem se domneva, da bo imel slabe, hude posledice: resen gospodarski položaj; resna bolezen; poškodba je precej resna / resna napaka, nevarnost // hud, velik: zaplesti se v resen prepir; resna ovira ● ekspr. fant ima resne namene hoče, želi se poročiti; ekspr. nosi same resne obleke preprosto krojene, umirjenih barv résno prisl.: resno in zavzeto delati; resno se držati; resno sta se sprla ♪
  14.      resentimènt  -ênta m (ȅ é) knjiž. zagrenjenost, užaljenost: predajati se resentimentu; njegovo pisanje izvira iz socialnega resentimenta; resentiment ponižanih in razžaljenih ♪
  15.      resignácija  -e ž (á) glagolnik od resignirati: njegov beg še ne pomeni resignacije / resignacija nad stvarnostjo ∙ knjiž. resignacija predsednika odstop // stanje resigniranega človeka: iz njegovega govorjenja je bilo čutiti resignacijo / njegova lirika izraža resignacijo ♪
  16.      resigníranost  -i ž (ȋ) lastnost resigniranega človeka: moti jih njegova resigniranost ♪
  17.      reskrípt  -a m (ȋ) zgod. pismeni odgovor vladarja ali kakega drugega pomembnega predstavnika oblasti na prošnjo, pritožbo: čakati na reskript / kraljevi reskript ♪
  18.      resnicoljúbnost  -i ž (ú) lastnost resnicoljubnega človeka: dvomili so o njegovi resnicoljubnosti / opisati kaj z večjo ali manjšo resnicoljubnostjo ♪
  19.      resníčen  -čna -o prid., resníčnejši (ȋ) 1. ki je, se godi in ni rezultat izmišljanja, domišljije: roman je napisan po resničnem dogodku; pravljični in resnični svet; resnična in namišljena bolezen; resnična nevarnost; to so resnična dejstva; spoznati resnično stanje 2. ki je v skladu, se ujema z določenimi dejstvi: resnična izjava, trditev; ni verjel, da je novica resnična; resnično poročilo; to je resnično, ne samo mogoče / njegove besede so resnične 3. ki je v skladu z določenimi normami, predstavami: lažni in resnični humanizem; resnična pomoč; resnična moralna vrednota 4. ki ima vse bistvene lastnosti, značilnosti: resnični dokazi; resnično znanje / razpravljali so o tem, kaj je resnična umetnost 5. nav. ekspr. ki je v resnici tak, kot se kaže: resnični demokrat / pokazal je resnično navdušenje 6. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: nima nobenega resničnega prijatelja; to ni resnična ljubezen; v resničnem življenju je to drugače // izraža podkrepitev trditve: to je resnična katastrofa / resnična škoda, da nisi prišel ● ekspr. žalostno, a resnično izraža obžalovanje ob kakem neprijetnem dejstvu resníčno 1. prislov od resničen: resnično obveščati javnost; bolj resnično pripoveduje kot drugi; resnično se veseliti 2. izraža podkrepitev trditve: resnično nisem za to; tega si resnično ne bi smel privoščiti; resnično sem ogorčen; pokrajina je resnično lepa; resnično dobro se počuti / resnično škoda, da se je to zgodilo; sam.: povedati kako resnično ♪
  20.      resníčnost  -i ž (ȋ) 1. kar resnično je, obstaja: dojemati, spoznavati resničnost; na grotesken način prikazovati resničnost; ločiti sanjski svet od resničnosti; umetniško podoživetje resničnosti / izkustvena resničnost; objektivna, subjektivna resničnost; zgodovinska resničnost / podatki ne ustrezajo resničnosti 2. lastnost, značilnost resničnega: dokazati resničnost izjave; potrditi resničnost dogodka; zanikati resničnost česa / dvomiti o resničnosti njegove veselosti ● publ. zamisel bo kmalu postala resničnost bo uresničena; publ. opisoval je resničnost svojega časa razmere ♪
  21.      résnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost resnega: hvalili so njeno resnost / resnost glasu / resnost pri študiju / resnost položaja / z veliko resnostjo se je lotil dela ♪
  22.      resolúcija  -e ž (ú) javna izjava o pomembnem vprašanju, položaju, sprejeta na sestanku, zborovanju: resolucija je bila izglasovana na zadnjem kongresu; sprejeti resolucijo; resolucija o novih nalogah sindikata; uresničevati naloge in priporočila iz resolucije / prebrati resolucijo; poglavje resolucije ♦ jur. resolucija pravni akt, s katerim skupščina opozarja na vprašanja splošnega pomena in njihovo reševanje v republiki; zgod. tivolska resolucija izjava slovenske socialnodemokratske stranke o nacionalnem vprašanju, sprejeta na zborovanju v Ljubljani leta 1909 ♪
  23.      resonánca  -e ž (ȃ) 1. fiz. nihanje nihala z največjo amplitudo, ko se frekvenca vsiljenega nihanja izenači s frekvenco nihala: povzročiti resonanco; posledice, učinek resonance / priti v resonanco; biti v resonanci 2. muz. ojačenje zvoka zaradi hkratnega nihanja zvočila in telesa, ki lahko niha z isto frekvenco, odzvok: uglasiti struno tako, da nastane resonanca / resonanca tona v ustni votlini 3. knjiž. odmev, odziv: njegova poezija nima resonance v današnjem času ♪
  24.      resonánčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na resonanco: resonančna frekvenca; resonančno nihanje / resonančne lastnosti glasbila / resonančni prostor zvočila; resonančni trup trup pri klavirju, godalih in nekaterih brenkalih, ki ojačuje zvok; resonančno dno spodnja plošča resonančnega trupa pri klavirju, godalih in nekaterih brenkalih ♦ les. resonančni les les z ravnimi, gostimi letnicami, ki ojačuje zvok ♪
  25.      resóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na resor: resorni minister / resorna sestava republiškega izvršnega sveta ♪

   6.931 6.956 6.981 7.006 7.031 7.056 7.081 7.106 7.131 7.156  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA