Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nega (6.881-6.905)



  1.      razpòr  -ôra m ( ó) 1. redko razporek: razpor pri krilu / razpor v zavesi / skozi razpor v oblakih je posijalo sonce 2. knjiž. neskladje, nasprotje: razpor med njima se poglablja; med očetom in sinom je prišlo do popolnega razpora / razpor med čustvenim in razumskim dojemanjem sveta ● star. razpori med sosedi spori, prepiri
  2.      razporedíti  -ím dov., razporédil ( í) 1. narediti, da pride kaj na več mest v določenem redu: razporediti predmete po omari; na novo razporediti pohištvo v stanovanju / režiser je razporedil igralce v prostoru; razporediti vojaške enote, straže; vojaki so se razporedili ob obeh straneh ceste 2. narediti, da je kaj v določenem zaporedju: razporediti članke v knjigi / razporediti tekmovanja 3. določiti skupine glede na enake ali podobne lastnosti: razporediti tekmovalce / razporediti učence v skupine / ekspr. hitro zna razporediti ljudi v predalčke 4. določiti delavcu dela in naloge glede na njegovo izobrazbo ali z delom pridobljene sposobnosti: razporedili so ga na mesto gradbenega tehnika ◊ ekon. razporediti finančna sredstva razdeliti jih glede na namen uporabe razporejèn -êna -o: smotrno razporejen nasad rastlin; otroci so razporejeni po starosti; vasi so razporejene ob cesti; kronološko razporejeno gradivo ♦ bot. list z mrežasto razporejenimi žilami
  3.      razposajèn  -êna -o prid. ( é) ki zaradi velike sproščenosti (rad) naredi, povzroči kaj neprijetnega, neprimernega, navadno za šalo: razposajeni fantje, otroci; biti, postati razposajen // ki izraža veliko sproščenost: razposajen smeh; razposajena pesem / razposajeno dejanje razposajêno prisl.: razposajeno se smejati; prim. razposaditi
  4.      razposajênost  -i ž (é) lastnost razposajenega človeka: skrbi ga fantova razposajenost; mladostna razposajenost / storiti kaj iz razposajenosti / počenjati razposajenosti razposajena dejanja
  5.      razpostávljenost  -i ž () stanje razpostavljenega: razpostavljenost predmetov v prostoru
  6.      razprédenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost razpredenega: razpredenost žičnih ovir / ekspr. razpredenost trgovske mreže po državi
  7.      razpredmétiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. narediti, da se kaj predmetnega, čutno zaznavnega začne kazati na nepredmeten način: ta umetnost je skušala razpredmetiti stvarnost
  8.      razprêsti  -prêdem in razprésti -prédem dov., stil. razprèl razprêla in razpréla (é; ẹ́) narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: razpresti žične ovire pred bunkerjem / pajek je razpredel mreže po vseh kotih // ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: razpresti gosto železniško omrežje po deželi / razpresti obveščevalno mrežo po vsem mestu razprêsti se in razprésti se 1. rastoč (mrežasto) prekriti: divja trta se je razpredla po zidovju // rastoč (mrežasto) razširiti se v čem: korenine so se gosto razpredle v zemlji 2. ekspr. pojaviti se a) načrtno razporejen na kakem področju: ta organizacija se je razpredla po vsem svetu b) na kaki površini: po nebu so se razpredli oblaki // biti, pojaviti se v prostoru: po dolini so se razpredle meglice / tišina se je razpredla po prostoru razpredèn -êna -o in razpréden -a -o: jarki, gosto razpredeni po dolini; pajčevine so bile razpredene po vseh kotih; dobro razpredena trgovina ∙ ekspr. povsod je imel razpredene svoje mreže povsod si je pripravil ugodne okoliščine, razmere za dosego določenega cilja
  9.      razpréti  -prèm dov., razpŕl (ẹ́ ) 1. narediti, da sosednji deli pridejo v položaj a) ko tvorijo med seboj določen kot: preklal je palico in dele razprl; razpreti veje sadnega drevja / razpreti roke v objem razširiti b) ko niso več drug ob drugem: razpreti opornike v rudniku; razpreti s klinom, z zagozdo 2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj a) ko tvorijo med seboj določen kot: razpreti klešče; razpreti pahljačo b) ko so najbolj oddaljeni drug od drugega: kača je razprla gobec; razpreti veke / razpreti dlan, pest / oči je široko razprla c) ko niso več drug ob drugem sploh: roža razpre cvet; zrel strok se je razprl / pav je razprl rep 3. star. spreti: razpreti sosede; razpreti se s prijateljem ● knjiž. razprl se mu je smisel tega trpljenja spoznal jetisk. povečati presledke med črkami v okviru besede razpŕt -a -o: razprti cveti; razprti sosedje; razprte dlani; opore morajo biti razprte z močnimi razporami; široko razprte oči ♦ tisk. razprti tisk tisk z večjimi presledki med črkami, da je beseda bolj opazna; prisl.: razprto tiskane besede
  10.      razprostránjenost  -i ž (ā) 1. lastnost, značilnost razprostranjenega: razprostranjenost obdelovalnih površin / razprostranjenost po površini 2. knjiž. razširjenost: razprostranjenost posameznih živalskih vrst / razprostranjenost idej, misli
  11.      razpŕšek  -ška m () nav. mn., knjiž. kar nastane pri razpršitvi: drobni razprški snega
  12.      razpršênost  -i ž (é) stanje razpršenega: razpršenost snovi v drugi snovi / razpršenost prebivalstva po številnih krajih
  13.      razpršítev  -tve ž () glagolnik od razpršiti: razpršitev vode / razpršitev zaščitnega sredstva
  14.      razpršíti  -ím dov., razpŕšil ( í) 1. narediti iz česa tekočega, sipkega drobne kapljice, delce: razpršiti mleko, olje, vodo; razpršiti moko; sneg se v zraku razprši; valovi se ob skalah razpršijo; hitro se razpršiti / razpršiti na drobne kapljice // narediti, da kaj kam pride v drobnih kapljicah, delcih: razpršiti parfum, razkužilo; razpršiti škropivo po rastlinah 2. odbiti v različnih smereh: megla razprši svetlobo; ob steklu se žarki razpršijo 3. ekspr. narediti, da kaj preneha obstajati: razpršiti dvome, negotovost, strah; razpršiti predsodke; moreče misli so se razpršile ● ekspr. ptice so se razpršile so hitro odletele v več smeri; ekspr. misli so se mu razpršile postal je raztresen razpršèn -êna -o: razpršen curek vode; razpršeni drobci granat; v mleku razpršena maščoba; razpršena svetloba; zmes razpršenega goriva; zdravilo v razpršenem stanju
  15.      razpuščênost  -i ž (é) ekspr. lastnost, značilnost razpuščenega: razpuščenost mladih ljudi; razpuščenost in podivjanost otrok / spolna razpuščenost ∙ ekspr. pri njih vlada precejšnja razpuščenost precejšen nered
  16.      razračunávanje  -a s () knjiž. obračunavanje: ni hotel motiti njunega razračunavanja / osebno, politično razračunavanje
  17.      razrahljánost  -i ž (á) lastnost, značilnost razrahljanega: razrahljanost kamnitih skladov / ekspr. razrahljanost discipline / ekspr. čustvena razrahljanost
  18.      razràst  -ásta m ( á) glagolnik od razrasti se: bujen razrast žita / velik razrast narodnoosvobodilnega gibanja
  19.      razráščenost  -i ž () lastnost, značilnost razraščenega: starost in razraščenost dreves
  20.      rázred  -éda mẹ́) 1. stopnja, organizacijska enota izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah: šola ima štiri razrede; izdelati razred; v sedmem razredu je padel; nižji in višji razredi; učbenik za peti razred / žarg., šol. izpit čez razred razredni izpit // skupnost učencev, ki imajo navadno pouk hkrati v istem prostoru: ukiniti, ustanoviti razred; predsednik razreda; disciplina v razredu / razred je šel na izlet učenci / biti vprašan pred razredom // prostor, v katerem je ta skupnost: stopiti v razred; ob zvonjenju morajo biti učenci v razredu 2. soc., navadno v zvezi družbeni razred ljudje, ki imajo enak odnos do proizvajalnih sredstev in enak delež pri bogastvu družbe: odpraviti družbene razrede; nasprotja med (družbenimi) razredi / gospodujoči, priviligirani, vladajoči družbeni razred; ideolog meščanskega (družbenega) razreda 3. skupina sorodnih znanstvenih ali umetniških področij pri akademiji: razred za družbene, matematične, naravoslovne vede; razred za umetnosti // člani akademije, ki pripadajo taki skupini: o tem sklepa drugi razred (akademije) 4. šport., navadno s prilastkom tekmovalci, razvrščeni zlasti glede na dosežene rezultate: priti, uvrstiti se v najvišji svetovni razred; vrhunski razred smučarjev 5. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti: razvrstiti kaj v razrede; ta spomenik je uvrščen v najvišji vrednostni razred / tarifni razredi // stopnja kakovosti in uporabnosti česa: to blago spada v prvi razred; vagon drugega, prvega razreda / kakovostni razredi 6. avt., šport. razdelitev osebnih in dirkalnih avtomobilov ter motornih koles zlasti glede na gibno prostornino motorja: deliti avtomobile v razrede; nižji, srednji, višji razred / tekmovati v razredu do dvestopetdeset kubičnih centimetrov 7. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od debla: vretenčarji se delijo na šest razredov; razred pijavk ◊ aer., navt. določiti ladji, letalu razred; ekon. nevarnostni razredi v katere so uvrščeni predmeti, ljudje glede na nevarnost, ogroženost; gozd. debelinski razred drevja; jur. plačilni, pokojninski razred do 1965 glede na naziv, kvalifikacijo, delovno dobo določena razvrstitev, po kateri se odmerja plača, pokojnina; volilni razred v stari Avstriji razvrstitev prebivalstva za volitve glede na družbeni položaj posameznika; navt., voj. razred stopnja v nekaterih činih; kapetan I. razreda; soc. delavski razred v kapitalizmu ljudje, ki se preživljajo kot mezdni delavci v industriji ali kmetijstvu; šol. ponavljati, preskočiti razred
  21.      razrédčenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost razredčenega: razredčenost barve, škropiva
  22.      razredčevánje  -a s () glagolnik od razredčevati: razredčevanje barv; razredčevanje sadnega soka z vodo; zgoščevanje in razredčevanje
  23.      razredčína  -e ž (í) 1. kar je razredčeno: pripraviti razredčino mlečnega prahu v vodi / to škropivo se uporablja v veliki razredčini 2. fiz. območje v snovi, kjer je tlak manjši od povprečnega tlaka: razredčine in zgoščine
  24.      razrédnost  -i ž (ẹ̑) soc. lastnost, značilnost razrednega: razrednost družbe
  25.      razreševánje  -a s () glagolnik od razreševati: razreševanje šifriranega besedila / razreševanje problemov / imenovanje in razreševanje članov odbora

   6.756 6.781 6.806 6.831 6.856 6.881 6.906 6.931 6.956 6.981  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA