Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nega (6.406-6.430)


  1.      prikovánost  -i ž (á) nav. ekspr. stanje prikovanega: prikovanost verige / prikovanost človeka na določen kraj / prikovanost na delo ♪
  2.      prikrájšanost  -i ž (ȃ) stanje prikrajšanega človeka: prikrajšanost otrok za brezskrbno mladost / občutek prikrajšanosti ♪
  3.      prikrájšati  -am dov. (ȃ) 1. narediti, da kdo česa kljub upravičenosti ne dobi: prikrajšali so ga za dediščino, za dogovorjeno plačo / prikrajšati otroka za ljubezen; življenje ga je prikrajšalo za srečo / pri kupni pogodbi ga ni prikrajšal oškodoval; prikrajšal ga je pri zaslužku 2. z odstranitvijo dela skrajšati: prikrajšati drevescu veje in korenine pri sajenju / redko prikrajšati dobo čakanja skrajšati ● evfem. prikrajšali so ga za glavo obglavili so ga; ubili so ga; ekspr. prikrajšati komu jezik zmanjšati njegovo odrezavost, pikrost prikrájšan -a -o: v mladosti je bil za marsikaj prikrajšan; čutil se je prikrajšanega; čustveno prikrajšani otroci ∙ publ. bili so prikrajšani za dve učni moči niso ju dobili ♪
  4.      prikríti  -kríjem dov., prikrìl in prikríl (í ȋ) narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: prikriti komu resnico, dejansko stanje; prikrili so mu, kdo je njegov oče; priprave za proslavljanje so pred njim skrbno prikrili ♦ jur. prikriti kaznivo dejanje // narediti, da kdo česa ne more opaziti: prikriti nemir, veselje, žalost; skušala je prikriti svojo zadrego / niti brezhibna obleka ni prikrila njegove suhosti // narediti koga manj opaznega, manj vidnega: prikrili so ga s svojimi telesi; prikril se je v travi, za drevesom / avtor se je prikril za psevdonim skril prikrít -a -o 1. deležnik od prikriti: prikrit namen; stal je prikrit za drevesom; prikrita ironija // ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi: prikrita kriza; prikrite lastnosti ♦ biol. prikrito življenje organizmov življenje, v katerem je presnavljanje skoraj ustavljeno; fiz. prikrita toplota latentna toplota; med. prikrita infekcija; prikrita krvavitev krvavitev, ki je ugotovljiva le z laboratorijsko preiskavo 2. knjiž. neiskren, neodkrit: prikrit značaj; že kot otrok je bil prikrit; prisl.: prikrito delovati proti komu; večkrat ga je prikrito pogledala ♪
  5.      prikriválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj prikriva: prikrivalec resnice / prikrivalec ukradenega blaga ♪
  6.      prikrojênost  -i ž (é) lastnost, značilnost prikrojenega: idealistična prikrojenost ženskih likov v romanu ♪
  7.      prikúpnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost prikupnega: dekleta so se predstavila v vsej svoji prikupnosti / prikupnost postave / prikupnost skladbe ♪
  8.      prilagodljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da prilagoditi: najrazličnejšim zahtevam prilagodljiva naprava; prilagodljivo pohištvo 2. ki se lahko prilagodi: prilagodljiv organizem / prilagodljiv otrok; mladi ljudje so bolj prilagodljivi kot starejši / družbeno prilagodljiv 3. nav. slabš. ki sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi: prilagodljivo malomeščanstvo / prilagodljiva politika nenačelna ♪
  9.      prilagodljívec  -vca m (ȋ) slabš. kdor sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi: vse življenje je bil prilagodljivec; prilagodljivec in karierist ♪
  10.      prilagodljívost  -i ž (í) 1. sposobnost za prilagajanje: priporočati prilagodljivost proizvodnje tržišču / prilagodljivost žuželk okolju; zmanjšana prilagodljivost na vremenske razmere / zaradi svoje prilagodljivosti je bil v družbi zelo priljubljen; prilagodljivost otrok 2. nav. slabš. sprejemanje in upoštevanje družbenih ali skupinskih norm zaradi osebnega udobja, koristi: očitali so jim prilagodljivost; politična prilagodljivost ♪
  11.      prilagojênost  -i ž (é) lastnost, značilnost prilagojenega: prilagojenost organizma na okolje / družbena prilagojenost otrok ♪
  12.      prilepíti  in prilépiti -im, tudi prilépiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) 1. z uporabo lepila pritrditi kako stvar na drugo: prilepiti plakat; prilepiti znamko na pismo / samica prilepi jajčeca na vodne rastline pritrdi; pren., ekspr. prilepiti komu politično etiketo // ekspr. močno pritisniti: prilepiti obraz na hladno šipo; ob prvih strelih so se prilepili k tlom 2. ekspr. dodati, pridati zlasti kaj nepotrebnega: prilepiti igri idejo; govornik je prilepil uvodnim mislim tudi snovno razporeditev govora / na osnovno zgodbo prilepiti vrsto filozofskih razmišljanj 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik; dati: prilepiti komu klofuto, poljub ● ekspr. zaradi zelene barve so avtobusom prilepili vzdevek zelenci so jih imenovali; ekspr. prilepiti oči, pogled na koga začeti ga nepremično gledati; ekspr. krik, ukaz ga je prilepil na mesto je povzročil, da se ni ganil, premaknil prilepíti se in prilépiti se, tudi prilépiti se 1. s prislovnim določilom zaradi lepljivosti se pritrditi na podlago: blato se mu je prilepilo na čevlje; mokra obleka se je prilepila na telo; sedi, kakor bi se prilepil na stol nepremično; dolgo / z lovkami se prilepiti na plen se prisesati / ekspr. hiše so se prilepile ob strmo pobočje stojijo ob strmem pobočju 2. ekspr. nepovabljen, nezaželen se pridružiti: prilepiti se družbi; na cesti se mu je prilepil sumljiv moški / na ulici se je prilepil nanj detektiv ga je začel vztrajno zasledovati; prilepiti se na kolesarja pred seboj začeti vztrajno voziti tik za njim ● ekspr. prilepile so se še druge težave dodatno so se pojavile; ekspr. prilepil se je nanjo in se ga ne more znebiti začel si je vztrajno prizadevati za njeno naklonjenost; ekspr. prilepiti se komu za pete hoditi tik za njim; slediti mu v neposredni bližini; biti pogosto v njegovi družbi proti njegovi volji prilépljen -a -o: na pobočje prilepljena vas; slabo prilepljena znamka; ta ideja je drami prilepljena ♪
  13.      prilépljati  -am nedov. (ẹ́) 1. z uporabo lepila pritrjevati kako stvar na drugo: prilepljati znamke / samice prilepljajo ikre na vodne rastline pritrjujejo; pren., ekspr. delu so prilepljali različne ideološke etikete // ekspr. močno pritiskati: prilepljati obraz na rešetke celice; prestrašen otrok se je prilepljal k materi 2. ekspr. dodajati, pridajati zlasti kaj nepotrebnega: drami ni potrebno prilepljati komentarja ● ekspr. prilepljali so mu različna posmehljiva imena dajali; ekspr. vsi so prilepljali oči na polne krožnike jih nepremično gledali prilépljati se s prislovnim določilom zaradi lepljivosti se pritrjevati na podlago: blato se prileplja na podplate; lasje so se ji prilepljali k čelu ∙ ekspr. čutil je, kako se mu noge prilepljajo k tlaku kako težko hodi ♪
  14.      prilétnost  -i ž (ẹ̑) stanje priletnega človeka: zaradi priletnosti se je upokojil ♪
  15.      príličen  -čna -o prid. (í) 1. knjiž. primeren, ustrezen: iskal je priličen izraz; za sestajanje priličen prostor 2. ekspr. precej velik, precejšen: tako sodi priličen del naše kritike; privarčevala sta prilično vsoto denarja ● zastar. živi od priličnega zaslužka priložnostnega; nar. ta motika je zelo prilična za okopavanje pripravna prílično 1. prislov od priličen: prilično zaslužiti; v prilično kratkem času so dokončali hišo / v povedni rabi kdaj bi bilo prilično, da vas obiščem 2. približno, skoraj: okus obeh sadežev je prilično isti / vrt je prilično urejen še kar ● zastar. prilično mi boš to povedal ob priliki ♪
  16.      prilikovánje  -a s (ȃ) 1. knjiž. prilagajanje: prilikovanje nazorov razmeram / problem narodnostnega prilikovanja asimilacije ♦ biol. sprejemanje in spreminjanje hrane v organizmu lastne sestavine; asimilacija; lingv. prilagajanje ene vrste glasov drugi 2. star. primerjava: prilikovanje človeka mravlji ♪
  17.      prilíznjenost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost priliznjenega človeka: s svojo priliznjenostjo ga je preslepila / priliznjenost besed, glasu ga odbija ♪
  18.      priljúbljenost  -i ž (ú) lastnost, značilnost priljubljenega: njegova priljubljenost raste, upada; med mladino uživa veliko priljubljenost; biti na vrhuncu priljubljenosti / priljubljenost košarke ♪
  19.      priljúden  -dna -o prid., priljúdnejši (ú ū) 1. ki je rad med ljudmi in se z njimi pogovarja: priljuden človek; ta otrok je zelo priljuden // ekspr. prijazen, ljubezniv: zahvaliti se priljudnim ljudem za pogostitev; skušal je biti z vsemi priljuden / človek priljudnega obraza / priljudno vprašanje 2. redko prijeten, vabljiv: kraj je lep in priljuden; priljudna krčma priljúdno prisl.: priljudno je kramljal z njimi; priljudno koga povabiti k mizi ♪
  20.      priljúdnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost priljudnega človeka: zaradi priljudnosti se je povsod hitro udomačil; svetovljanska priljudnost / ekspr. kazati priljudnost do otrok, živali biti prijazen, ljubezniv ● zastar. mojstra je obvestil iz priljudnosti, ne iz obveznosti iz vljudnosti, obzirnosti ♪
  21.      prilóžnosten  -tna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na priložnost: a) priložnostni pogovor v čakalnici / priložnostni nakup / priložnostni delavec v pristanišču delavec, ki ni v delovnem razmerju in nima vnaprej zagotovljenega, stalnega dela; priložnostni obiskovalci gledališča obiskovalci, ki obiščejo gledališče samo včasih; živeti od priložnostnega dela dela, ki ni stalno, vnaprej zagotovljeno b) v kratkem priložnostnem govoru je opisal slavljenčevo življenjsko pot; priložnostna uprizoritev drame ◊ biol. priložnostni zajedavec zajedavec, ki lahko živi tudi brez gostitelja; lit. priložnostna pesem pesem, ki nastane ob določenem, pomembnejšem (zunanjem) dogodku in je nanj snovno vezana; ptt priložnostni žig poštni žig, uporabljan na določeni pošti, poštah v počastitev določenega dogodka; priložnostna znamka znamka, izdana ob obletnici določenega dogodka ali ob določenem dogodku prilóžnostno prisl.: živi od tega, kar priložnostno zasluži ♪
  22.      primanjkljáj  -a m (ȃ) 1. ekon. razlika med dejanskim in knjiženim stanjem blaga, denarja: imeti, izkazati primanjkljaj; v skladišču je prišlo do primanjkljaja; primanjkljaj v višini milijon dinarjev; kritje primanjkljaja // vsota, za katero so prihodki manjši od odhodkov: ugotoviti primanjkljaj; zmanjševanje primanjkljaja / zunanjetrgovinski primanjkljaj razlika med vrednostjo uvoženega in izvoženega blaga 2. razlika med dejansko in potrebno količino česa: odpraviti primanjkljaj lesa za industrijo z uvozom / publ. jesensko deževje bo ublažilo primanjkljaj energije pomanjkanje ♪
  23.      primáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. ki je po pomembnosti na prvem mestu; glaven: primarni namen vzgoje; ekonomski uspeh filma ne sme biti primaren; primarna naloga določenega učnega predmeta / to je zanj primarnega pomena najpomembnejše 2. ki se najprej pojavi; prvi, začeten: primarni učinki eksplozije atomske bombe; primarne motnje; primarno sevanje / primarno nahajališče zlata prvotno 3. osnoven, temeljen: opravljati primarne raziskave / primarni viri za zgodovino besedila, predmeti, dejstva, ki dokumentirajo preteklost ◊ arhit. primarna os navadno vzdolžna os, v kateri potekajo glavni konstrukcijski, kompozicijski elementi; biol. primarni spolni znaki spolni organi, spolne žleze; ekon. primarni proizvod proizvod primarne dejavnosti; primarne dejavnosti kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo; primarna proizvodnja proizvodnja v primarnih dejavnostih; elektr. primarno navitje navitje na vhodni strani transformatorja; fiz. primarne barve osnovne barve; geol. primarna kamnina kamnina, nastala ob strjevanju raztaljene zemeljske skorje; kem. primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid; primarna sol sol, ki nastane z zamenjavo enega izmed vodikovih atomov večbazne kisline z atomom kovine; med. primarni afekt prva bolezenska sprememba; psih. primarne potrebe potrebe, ki jih je treba zadovoljevati za ohranitev življenja; primarna čustva čustva, ki se pojavijo pri razvoju človekovega čustvovanja prva; soc. primarna skupina skupina, za katero je značilen intimen odnos med njenimi člani; primarna socializacija socializacija v družini; teh. primarna energija energija, ki jo dajejo naravni viri ♪
  24.      primárnost  -i ž (ȃ) lastnost primarnega: primarnost kulture / primarnost pojava / princip primarnosti materije in sekundarnosti zavesti ♪
  25.      prímas  -a m (ȋ) rel., v nekaterih deželah naslov za vodilnega škofa kake dežele: primas Poljske ♪

   6.281 6.306 6.331 6.356 6.381 6.406 6.431 6.456 6.481 6.506  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA