Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nega (6.081-6.105)


  1.      prekrojíti  -ím dov., prekrójil (ȋ í) 1. na novo ukrojiti: plašč je dala prekrojiti; prekrojiti staro obleko // v zvezi z v narediti iz določenega oblačila drugo oblačilo: prekrojiti krilo v telovnik 2. ekspr. spremeniti, predrugačiti: avtor članka je dejstva po svoje prekrojil / to je prekrojilo njeno usodo prekrojèn -êna -o: suknja je obrnjena in prekrojena ♪
  2.      prekrstítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prekrstiti: prekrstitev pravoslavnih / prekrstitev krajevnega imena ♪
  3.      prekrstíti  in prekŕstiti -im dov., prekŕščen (ȋ ŕ) 1. v krščanskem okolju narediti, da postane pripadnik ene krščanske vere pripadnik druge krščanske vere: prvorojenega sina je dal prekrstiti 2. ekspr. preimenovati: ljudje so ga prekrstili v Hudournika; prekrstil se je iz Franca v Branka ♪
  4.      prekŕšek  -ška m (ȓ) kar je narejeno drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela: napraviti, ekspr. zagrešiti prekršek / prekršek so strogo kaznovali / carinski, gospodarski prekršek; disciplinski, prometni prekršek; prekršek zoper javni red in mir; sodnik za prekrške ∙ žarg., šport. sodnik je piskal prekršek s piščalko dal znak, da je bil storjen prekršek ♦ ekon. devizni prekršek; jur. prekršek s predpisom pristojnega organa določena kršitev javnega reda, za katero je predpisana kazen ali druga sankcija; šport. prekršek ravnanje pri igrah z žogo in hokeju, ki ni v skladu s pravili športne igre; prekršek nad vratarjem ♪
  5.      prekrvljênost  in prekŕvljenost -i ž (é; ȓ) stanje prekrvljenega: zadostna prekrvljenost organa, tkiva ♪
  6.      prekúženost  -i ž (ȗ) med. lastnost, stanje prekuženega: prekuženost prebivalstva ♪
  7.      prelámljati  -am nedov. (á) 1. z lomljenjem deliti na dva dela: začel je živčno prelamljati palico / prelamljati žemlje na dvoje 2. nav. ekspr. ne izpolnjevati tega, kar je bilo dogovorjeno, obljubljeno, rečeno: prelamljati besedo, obljubo / prelamljati zakone kršiti 3. publ., z orodnikom delati, povzročati, da kaj preneha obstajati in se začne kaj novega, drugačnega: prelamljati s starim načinom življenja / pesnik prelamlja z ekspresionizmom prelámljati se ekspr., v zvezi z v prehajati v kaj drugega: tu se breg iz strmine prelamlja v položno pobočje; na ovinku se cesta prelamlja v dolino ● ekspr. pri plesu so se jim noge v kolenih kar prelamljale zelo upogibale ♪
  8.      prelát  -a m (ȃ) rel. 1. visok cerkveni dostojanstvenik z vodstveno funkcijo, zlasti škof, opat: zbor prelatov 2. naslov za zelo zaslužnega duhovnika: prelat Grivec ♪
  9.      prelést  -i ž (ẹ̑) 1. knjiž. (izredna) lepota: občudoval je dekliško prelest; prelest pomladnega cvetja, večernega sonca / prelesti pokrajine so ga vsega prevzele 2. zastar. prevara, zvijača, zvijačnost: za dosego cilja je uporabil prelest ♪
  10.      prelésti  -lézem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z lezenjem priti z enega konca na drugega: kača je prelezla cesto / otrok je po vseh štirih prelezel sobo / ekspr. sonce je prelezlo nebo; pren. njegov pogled je prelezel obraze prisotnih 2. ekspr. preplezati: prelesti obzidje, ograjo / prelezel je že vse vrhove v Julijskih Alpah 3. z lezenjem opraviti kako pot: polž ne preleze veliko v eni uri / ranjenec je prelezel nekaj metrov, pa mu je postalo slabo ● ekspr. ta cesta preleze klanec rahlo se vzpenjajoč pride, se spusti čez klanec ♪
  11.      prelèt  -éta m (ȅ ẹ́) glagolnik od preleteti: tišino gozda so motili samo preleti ptic / pri drugem preletu gorovja je letalo zadelo v enega od vrhov / prelet meje / v preletu bombardirati / opazil je prelet smehljaja na materinem obrazu / prelet naslovov v časopisu mu je zadostoval ♪
  12.      preletávati  -am nedov. (ȃ) 1. leteč večkrat priti čez kaj: jate divjih rac preletavajo hribovje / številna letala preletavajo ozemlje // večkrat leteti sem in tja: lastovke preletavajo po zraku; jata ptičev se preletava nad vodo 2. ekspr. narahlo se dotikajoč hitro večkrat preiti kaj: prsti preletavajo tipke pisalnega stroja 3. ekspr. hitro, za kratek čas večkrat se pojaviti: jeza je preletavala njihove obraze / novi upi so mu preletavali dušo // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: preletavajo ga hude slutnje; strah ga je preletaval, ko je opazil nevarnost / občutek zoprnosti mu je preletaval telo / novica o zmagi je preletavala zbrano množico se je širila med množico 4. nav. ekspr. na hitro prebirati: preletavati novice v časopisu 5. nav. ekspr., v zvezi preletavati z očmi, pogledom na hitro večkrat pogledati, pregledati: z očmi je preletaval slike na stenah 6. nav. ekspr., v zvezi preletavati v mislih na hitro, v kratkem času večkrat premišljevati, preudarjati: v mislih je preletaval pretekle čase; v mislih preletavati možnosti za rešitev preletávati se leteč večkrat prihajati z enega mesta na drugo: ptiči so se preletavali z drevesa na drevo / po polju so se preletavale vrane ♪
  13.      preletéti  -ím dov., prelêtel (ẹ́ í) 1. leteč priti čez kaj: jata ptic je preletela zaliv / letalo je preletelo gorovje / ekspr. blisk je preletel nebo je švignil čez nebo 2. leteč opraviti kako pot: ugotovili so, da je ptič preletel deset tisoč kilometrov / razdaljo med mestoma je letalo preletelo v petih urah / ta pilot je preletel že dva milijona kilometrov 3. pog. v teku a) priti z enega konca na drugega; preteči: deček je v nekaj trenutkih preletel travnik / v nekaj skokih je preletel stopnice b) opraviti kako pot: ubežnik je preletel petdeset metrov, ko ga je podrl strel 4. ekspr. narahlo se dotikajoč hitro preiti kaj: s prsti je preletel nekaj tipk klavirja / s čopičem preleteti po sliki 5. ekspr. hitro, za kratek čas se pojaviti: rdečica mu je preletela obraz / usmiljenje je preletelo njegovo srce // z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: ob takih besedah preleti človeka dvom; strah, veselje ga preleti / trepet je preletel njegovo telo 6. nav. ekspr. na hitro prebrati: preleteti časopisne naslove; nekatere novice je samo preletel, druge je pazljivo prebral 7. nav. ekspr., v zvezi preleteti z očmi, pogledom na hitro pogledati, pregledati: oficir je z očmi preletel vojakovo opremo / z očmi, pogledom je preletel čakajoče na hitro pogledal drugega za drugim 8. nav. ekspr., v zvezi preleteti v mislih na hitro, v kratkem času premisliti, preudariti: preletel je v mislih mogoče posledice / v mislih je preletel vsebino govora na hitro obnovil, premislil ● ekspr. vrtel je gumb pri radijskem aparatu in preletel nekaj tujih postaj hitro prešel, izpustil; ekspr. novica je v dobri uri preletela svet se je razvedela; knjiž., ekspr. ladja je preletela zaliv preplula z enega konca na drugega preletéti se leteč priti z enega mesta na drugo: vrabec se je preletel z drevesa na drevo / zdaj pa zdaj se je vrana preletela ● nar. poletna nevihta se hitro preleti preide, mine; prim. preleteč ♪
  14.      prelevíti se  -ím se dov., prelévi se in prelêvi se; prelévil se (ȋ í) 1. odstraniti si, sleči si pretesno vrhnjo plast kože: kača, rak se prelevi; pren., ekspr. v garderobi se je igralec prelevil iz antičnega heroja v navadnega človeka 2. ekspr., navadno v zvezi z v opustiti dosedanje lastnosti, značilnosti in prevzeti drugačne: iz skromnega, prijaznega fanta se je prelevil v domišljavca / iz kmeta se je kaj hitro prelevil v meščana; ljudje so se hitro prelevili spremenili // preiti v kaj drugega: jesen se je prelevila v zimo / hrup se je prelevil v tišino prelevíti knjiž., redko, navadno v zvezi z v spremeniti, preoblikovati: nekatere novele je prelevil v drame / nizka temperatura je prelevila kapljice v ledene kristale prelevljèn -êna -o: prelevljena kača; nazorsko prelevljen človek ♪
  15.      preležánost  -i ž (á) stanje preležanega: preležanost hrbta / moka ima duh po preležanosti ♪
  16.      prelíti  -líjem dov. (í) 1. z vlivanjem spraviti kaj tekočega v drugo posodo: preliti mleko iz lonca v kozico // narediti, da pride tekočina na (vso) površino kake jedi: preliti makarone z omako // prekriti površino česa s tekočo snovjo: preliti cestišče z asfaltom; pren., ekspr. sobo, ulico je prelila tišina 2. knjiž., ekspr., v zvezi z v izraziti, izpovedati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: preliti svoja čustva, doživetja v pesmi, skladbe, verze // dati čemu, zlasti umetniškemu delu, drugo, drugačno obliko: preliti opero v balet; preliti roman v odrsko delo / preliti pesnitev v drug jezik prevesti 3. ekspr., s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: preliti del dohodka v drugo organizacijo, drug sklad 4. pretopiti: preliti zvonove v topove 5. redko obliti, politi: od strahu ga je prelil mrzel pot; od napora ga je prelil znoj 6. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik; obiti: prelil ga je strah, da je zašel; prelil ga je občutek sreče ● ekspr. za njim ni nihče prelil solze se ni jokal, ni žaloval; ekspr. o tej stvari se je prelilo že dosti črnila se je dosti pisalo; knjiž., ekspr. ta narod je prelil veliko tuje in svoje krvi se je veliko bojeval; ekspr. prelili so veliko znoja, da so to naredili zelo so se trudili; ekspr. zavzeli so vas, ne da bi prelili kapljo krvi ne da bi bil kdo ranjen, ubit; vznes. preliti kri za domovino pasti, umreti v boju za domovino; publ. preliti načela v stvarnost uresničiti jih prelíti se 1. tekoč priti z enega konca na drugega: voda se je zaradi sunka prelila po posodi / knjiž. solzi sta se prelili čez njegove oči sta stekli, zdrsnili // ekspr. preiti na drugo mesto, področje: del prebivalstva se je prelil v industrijske kraje 2. knjiž., ekspr. razširiti se, preiti: borbenost se je prelila na vse moštvo / ideje so se prelile v gibanje 3. ekspr. polagoma preiti v kaj drugega: na soncu se je modra barva prelila v zelenkasto / dan se prelije v noč / njena radovednost se je prelila v nemir ◊ film. slika (na zaslonu, platnu) se prelije se spremeni tako, da se med izginjanjem slike že pokaže naslednja prelít -a -o: z asfaltom prelita cesta; za domovino prelita kri; pozabiti na trpljenje in prelite solze ♪
  17.      prelívati  -am nedov., tudi prelivájte; tudi prelivála (í) 1. z vlivanjem spravljati kaj tekočega v drugo posodo: prelivati bencin; prelivati tekočino v manjše posode // delati, da pride tekočina na (vso) površino kake jedi: prelivati torto s čokolado // prekrivati površino česa s tekočo snovjo: cesto prelivajo z asfaltom 2. knjiž., ekspr., v zvezi z v izražati, izpovedovati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: svoja doživetja, razpoloženja je prelival v pesmi, zvoke / prelivati misli v stavke // dajati čemu, zlasti umetniškemu delu, drugo, drugačno obliko: prelivati novelo v dramo / prelivati pesnitev v drug jezik prevajati 3. ekspr., s prislovnim določilom delati, povzročati, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: prelivati del dobička v druge dejavnosti, organizacije; denar se preliva v sklade 4. pretapljati: prelivati zvonove v topove 5. teči, zlivati se čez kaj: valovi so prelivali krov ladje 6. redko oblivati, polivati: od napora ga preliva znoj ● ekspr. o tej stvari ne kaže več prelivati črnila pisati; ekspr. prelivati kri bojevati se, ubijati; vznes. prelivati kri za domovino biti ranjen, umirati v boju za domovino; ekspr. kaj bi prelivali solze jokali, žalovali; knjiž. tako je bila prestrašena, da je prelivala vodo, ko jo je natakala ptičem v kletki polivala; ekspr. prelivati znoj za kaj zelo se truditi prelívati se 1. tekoč prihajati z enega konca na drugega: tekočina se ob sunkih preliva po posodi / ob plimi se skozi odprtino preliva morje / ekspr. potok se je enakomerno prelival čez kamenje tekel // ekspr. prehajati na drugo mesto, področje: prebivalstvo se preliva v mesta 2. knjiž., ekspr. širiti se, prehajati: navdušenost se je prelivala na poslušalce / mir pokrajine se je prelival v njeno dušo 3. ekspr. polagoma prehajati v kaj drugega: barve se prelivajo druga v drugo / poletje se preliva v jesen 4. kazati se v različnih barvah, svetlobnih stopnjah: barva njene svilene obleke se je ob hoji lepo prelivala / rahlo valovito morje se je prelivalo v barvah 5. knjiž., ekspr., s prislovnim določilom v velikem številu hoditi sem in tja: po ulicah se prelivajo množice vojakov 6. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga nakazuje osebek: utrujenost, veselje se mu preliva po telesu ◊ film. slika (na zaslonu, platnu) se preliva se spreminja tako, da se med izginjanjem slike že kaže naslednja prelivajóč -a -e: prelivajoč solze, je prosila usmiljenja; prelivajoča se barva svile ♪
  18.      prelomíti  -lómim dov. (ȋ ọ́) 1. z lomljenjem razdeliti na dva dela: prelomiti vejo / prelomiti po sredi / prelomiti palico na dvoje 2. nav. ekspr. ne izpolniti tega, kar je bilo dogovorjeno, obljubljeno, rečeno: prelomila je besedo, obljubo, prisego / prelomiti pogodbo, pravila, zakon prekršiti 3. publ., z orodnikom narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati in se začne kaj novega, drugačnega: prelomiti s starimi navadami, preteklostjo; prelomil je z vsem, kar ga je vezalo nanjo; dokončno so prelomili s starim načinom življenja / z njim je prelomil nima več zveze z njim / pisatelj je prelomil s tradicijo našega pripovedništva ◊ jur. prelomiti palico nad obsojencem nekdaj odrediti izvršitev sodbe; rel. prelomiti post prelomíti se 1. zaradi sile, pritiska ne biti več (popolnoma) zraščen, skupaj: macesen se je prelomil čez sredo; pod težo snega se je veja prelomila / na tem mestu se noga malokdaj prelomi 2. ekspr., v zvezi z v (nenadoma) preiti v kaj drugega: tu se je breg iz strmine prelomil v položno pobočje / glas se ji je v grlu prelomil v pretresljiv jok / poletje se hitro prelomi v jesen nagne // nenadoma prenehati obstajati: ljubezen v njej se je prelomila / družinski mir se je prelomil ● ekspr. na ovinku se cesta prelomi strmo spusti navzdol; ekspr. sredi govora se mu je glas prelomil nenadoma ni mogel več govoriti; knjiž., ekspr. pri tem delu se je njegova postava prelomila k tlom bil je zelo sključen, nagnjen naprej; ekspr. stopnišče se je dvakrat prelomilo imelo je dva vmesna presledka, podesta; ekspr. glej, da se pri delu ne prelomiš da se preveč ne izčrpaš; ekspr. služabnik se je trikrat prelomil v pasu globoko priklonil prelómljen -a -o: prelomljena kost; prelomljena palica; prelomljena prisega; prelomljen posredi ♪
  19.      prelovíti  -ím dov., prelóvil (ȋ í) loveč priti z enega konca na drugega: prelovil je ves gozd ♪
  20.      prelúdij  -a m (ú) muz. uvodni instrumentalni stavek glasbenega dela: preludij v suiti // krajša instrumentalna skladba: Chopinovi preludiji ♪
  21.      prelúknjanost  -i ž (ȗ) lastnost, značilnost preluknjanega: preluknjanost papirja ♪
  22.      premáganost  -i ž (ȃ) nav. ekspr. stanje premaganega človeka: svoje premaganosti ni hotel pokazati ♪
  23.      premágati  -am dov. (ȃ) 1. v tekmovanju, boju doseči, da nasprotnik odneha, se ne bojuje več: domače moštvo je premagalo goste; premagati sovražnike; premagati v prvi tekmi / ekspr. alpinista sta nazadnje le premagala steno; pren., ekspr. ljubezen je premagala sovraštvo; moralno premagati koga // biti sposoben odločujoče vplivati na pojavitev, potek, stanje česa: premagati jezo, žalost; premagati strah pred globino / s težavo je premagala solze zadržala 2. narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, čeprav tega ne želi: lakota ga je premagala, da je zapustil skrivališče; radovednost ga je premagala, da je odprl pismo; brezoseb. premagalo ga je, da je zadremal // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: jok jo je premagal; starko je premagal spanec zaspala je 3. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati: premagati nasprotja, ovire, težave / premagati posledice poplav, potresa ● ekspr. čustva so ga premagala ni mogel skriti ganjenosti; ekspr. premagati bolezen ozdraveti; ekspr. premagati koga na vsej liniji popolnoma, v celoti premágati se ostati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: premagal se je in molčal; težko se je premagala, da ni zakričala nad otrokom premágan -a -o: prvi poskusi napada so bili hitro premagani; otrokov strah je bil kmalu premagan; čutiti se premaganega; premagane težave; sam.: beda premaganih ♪
  24.      premagnétiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) elektr. s spremembo smeri električnega toka povzročiti, da se spremeni severni magnetni pol v južnega ali obratno: premagnetiti kotvo ♪
  25.      premakljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da premakniti, premikati: premakljivi deli omare / premakljive stene; premakljiva streha avtomobila ♦ adm. premakljivi delovni čas del dnevnega delovnega časa, ki ga delavec lahko svobodno izbere // redko gibčen: odkar hodi peš, se čuti bolj premakljivega ♪

   5.956 5.981 6.006 6.031 6.056 6.081 6.106 6.131 6.156 6.181  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA