Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nega (4.231-4.255)


  1.      nèzavéstnost  -i ž (ȅ-ẹ̄) lastnost, značilnost nezavestnega: nezavestnost gibov / knjiž. njena dobrota je bila zaradi svoje nezavestnosti še bolj privlačna nezavednosti ♪
  2.      nèzavzétnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nezavzetnega: nezavzetnost gore, trdnjave ♪
  3.      nèzaželèn  tudi nèzaželjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) 1. ki ni zaželen, ni dobrodošel: prišlo je tudi nekaj nezaželenih gostov; rodila je nezaželenega otroka; čutil je, da je v družbi nezaželen / nezaželeni pojavi v književnosti; evfem. ima zelo nezaželene lastnosti slabe 2. knjiž. neprimeren, nepravi: podatki so prišli v nezaželene roke; pri kraji jih je opazilo nezaželeno oko // evfem. neprijeten: iz pogovora se je razvil nezaželen spor; bolezen mu je pustila nezaželene posledice ♪
  4.      nèzbránost  -i ž (ȅ-á) stanje nezbranega človeka: zaradi nezbranosti ni mogel sestaviti pisma / njegovi počasnosti se pridružujeta še pozabljivost in nezbranost ♪
  5.      nèzlóžen 2 -žna -o prid. (ȅ-ọ̄) lingv. ki nima zlogotvornega glasu: nezložni koren; nezložne predpone ♪
  6.      nèzmérnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost nezmernega človeka: očitali so mu nezmernost / nezmernost v jedi in pijači ♪
  7.      nèzmóžen  -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̑) ki mu manjka zmožnosti: morda se ni dovolj potrudil ali pa je nezmožen; življenjsko nezmožen človek / plačila nezmožni bolniki so bili oproščeni stroškov za zdravljenje / spolno nezmožen // ki zaradi bolezni, starosti ne more opravljati določenega dela ali funkcije; nesposoben: spoznali so, da je nezmožen za službo / za delo nezmožni ljudje ♪
  8.      nèzmóžnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nezmožnega človeka: s tem je dokazal svojo nezmožnost; duševna, telesna nezmožnost / spolna nezmožnost / nezmožnost za delo nesposobnost ♪
  9.      nèznačájnost  -i ž (ȅ-ȃ) lastnost neznačajnega človeka: zaradi svoje neznačajnosti ni užival spoštovanja ♪
  10.      nèznàn  in nèznán -ána -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-á; ȅ-á) nepomemben, brezpomemben: delo neznanega avtorja; na seznamu so bila samo neznana imena ♪
  11.      neznàn  in neznán -ána -o prid. (ȁ á; á) 1. ki ni znan: hodil je po neznanih krajih; srečevati neznane ljudi / neznani moški glasovi; tuji, neznani obrazi / neznani občutki; začutil je neznano bolečino / iz neznanega vzroka se je prestrašila; neznana prihodnost / problem mu je bil neznan ni bil poučen o njem / enako prijazni so do znanih in neznanih gostov katerih ne poznajo; po imenu mu je neznan ga ne pozna ∙ izpisuje si neznane besede katerih pomena ne ve, ne razume; ekspr. skrbi so mu neznane nima skrbi; ekspr. razsipnost mu je ostala neznana ni postal razsipen ♦ jur. obtoženec je neznanega bivališča 2. katerega identičnost, izvor nista ugotovljena: grobovi neznanih vojakov; vlomilec je neznan ga še iščejo / grob neznanega junaka grobnica s posmrtnimi ostanki vojaka, narejena v spomin na padle v boju za domovino; neznani leteči predmet občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka 3. star. nenavaden, čuden: pogled na razdejanje je bil neznan; obšla ga je neznana groza 4. star. neznanski: prizadejal jim je neznano sramoto; zavladalo je neznano veselje neznáno prisl.: neznano se je razveselil; neznano jezen je bil / v povedni rabi ni mu bilo neznano, da ga ne marajo / odšel je neznano kam; prišel je od neznano kod / piše se tudi skupaj: oditi neznanokam; stanuje neznanokje; sam.: to je zanj nekaj neznanega; pot v neznano; strah pred neznanim ♦ ped. načelo od znanega k neznanemu ♪
  12.      neznánost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost neznanega: neznanost prihodnosti, skrivnosti 2. knjiž. kar je neznano: pogled, pot v neznanost / z vseh strani ga je obdajala neznanost neznano okolje, neznani kraji ♪
  13.      nèznánstvenost  -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost neznanstvenega: dokazovati neznanstvenost trditve / neznanstvenost mišljenja / tak način dela vodi k neznanstvenosti ♪
  14.      neznátnež  -a m (ȃ) ekspr. neznaten, nepomemben človek: ta neznatnež si še domišlja, da je nekaj posebnega ♪
  15.      neznátnost  -i ž (á) nav. ekspr. lastnost, značilnost neznatnega: zaradi njegove drobnosti in neznatnosti ga je bilo v množici komaj opaziti; številčna neznatnost manjšine; presenetila jih je neznatnost razstavnega prostora / zavedal se je svoje neznatnosti nepomembnosti ∙ star. tudi moja neznatnost je bila zraven moja malenkost, jaz ♪
  16.      neznôsnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost neznosnega: neznosnost takega življenja ∙ ekspr. do neznosnosti razvajen otrok zelo ♪
  17.      nèzrélost  -i ž (ȅ-ẹ́) stanje nezrelega: nezrelost sadja / mladostna nezrelost; telesna in duševna nezrelost / ekspr. politična nezrelost meščanstva / ekspr. nezrelost literarnega dela neizoblikovanost, neizdelanost ♪
  18.      néžen  -žna -o prid., néžnejši (ẹ̄) 1. ki ima, kaže do ljudi mil, zelo prijazen odnos: do matere je bil zelo nežen; to je nežna ženska / imeti nežno srce / ekspr. bil je nežen ljubimec // ki vsebuje, izraža mil, zelo prijazen odnos: nežna ljubezen do živali; nežno govorjenje z otrokom / nežni spomini na dom // ki vsebuje, izraža ljubezensko naklonjenost: že dolgo ji ni povedal nobene nežne besede; poslušala je njegovo nežno govorjenje / nežna misel nanj / ekspr. med njima so se spletale nežne vezi 2. ki daje videz občutljivosti, krhkosti: nežen otrok; dojenček je še zelo nežen; ima dve nežni hčerki / nežen cvet; nežna trava / ekspr. nežna pokrajina / nežen nasmeh // ki daje videz neutrjenosti, neodpornosti: nežen obraz; nežna polt; imeti nežne roke 3. ekspr. nanašajoč se na prve mesece, prva leta življenja: nežna mladost / najnežnejši meseci življenja 4. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nežne barve, sence; nežna luč, svetloba / nežen veter lahen / nežno ribje meso mehko; nežno vino // nav. ekspr. opravljen z majhno silo: nežen gib roke; nežno previjanje rane / nežna pisava / nežni udarci lahni ● ekspr. nežni spol ženske; ekspr. biti nežen z dekletom z vedenjem kazati ljubezensko naklonjenost néžno prisl.: nežno objeti, odgovoriti; nežno ravnati s kom; nežno lepa deklica; nežno modra obleka; nežno rdeče cvetje ♦ muz. nežno označba za izraz izvajanja dolce; sam.: v tem človeku je nekaj nežnega ♪
  19.      néžiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž., redko ljubkovati, božati: mati neži bolnega otroka / nikar ga ne neži razvajaj néžiti se postajati nežen: nežil se je ob njej ♪
  20.      néžnost  -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost nežnega človeka: nikoli ne pokaže svoje nežnosti; vedeli so za njeno nežnost do otrok / nežnost besede, nasmeha, pogleda / obšlo ga je čustvo nežnosti // milo, zelo prijazno vedenje, ravnanje: materina nežnost do otrok // mn., ekspr. erotično ljubkovanje: želela si je njegovih nežnosti; obsipal je svoje dekle z nežnostmi ♪
  21.      niánsa  -e ž (ȃ) 1. vsaka od različnih barv iste barvne osnove; odtenek: na sliki je opaznih sedem nians modre barve; rumena barva v tej niansi mi ni všeč / med rdečo in rumeno barvo je dosti nians / barvna niansa / ekspr. letos so moderne svetle nianse svetle barve 2. redko vsak od različnih čutno zaznavnih pojavov iste vrste; odtenek: svetlobna niansa; ta ton, vonj ima dosti nians / med lepim in grdim je veliko nians 3. navadno s prilastkom zelo majhna sestavina kakega čutno zaznavnega pojava, ki izraža, nakazuje kako čustvo, razpoloženje; odtenek: v njegovem glasu je zaznal nianso strahu, upornosti / dati besedi posebno nianso pomenski prizvok 4. vsaka od nebistvenih različnih oblik kakega pojava; odtenek: beseda je dobila novo pomensko nianso / politične nianse v stranki // zelo majhna sestavina, značilnost česa: pozna marsikatero nianso človeške duševnosti; prevodu ni uspelo ohraniti vseh nians originala 5. redko vrsta, sorta: prišli so ljudje različnih nazorskih nians; klerikalizem blažje nianse 6. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za nianso izraža zelo majhno stopnjo: ta barva je za nianso pretemna; danes je za nianso bolje ♪
  22.      niansíranost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost niansiranega: barvna niansiranost / metaforika daje pesmi izredno plastičnost in niansiranost; niansiranost jezika ♪
  23.      nìč  štev. neskl. (ȉ) 1. izraža število nič [0]: nič in nič je nič; pet množeno z nič je nič; nič celih nič ena 0,01; ura je sedem nič pet 705; vrednosti od nič do neskončno // izraža številko nič: tekma se je končala s tri proti nič / zavrteti gumb priprave na nič ∙ pog., šalj. ena nič zate za zdaj si ti v prednosti, si me premagal ♦ lingv. pripona nič [∅] pripona, ki glasovno ni izražena; med. krvna skupina nič [0] 2. izraža izhodiščno vrednost na (merilni) lestvici med pozitivnim in negativnim: temperature bodo okoli nič / vodno stanje nič normalno // teh. izraža dogovorjeno izhodišče za merjenje fizikalne količine: vidljivost nič / publ. trenutek nič pri odštevanju (za start) ♪
  24.      nìč  ničésar zaim., ničémur, nìč, ničémer, ničímer [mǝr] (ȉ ẹ̑) v nikalnih stavkih izraža nebivanje stvari, pojava v situaciji, kot jo nakazuje sobesedilo a) kot osebek: nič ga ne spravi v zadrego; morda je kaj, morda ni nič; elipt.: potrkal je. Nič; kaj te skrbi? Nič / v zvezi z biti stoji navadno v rodilniku: tu ni ničesar; neprav. ničesar se ni spremenilo nič / s samostalniško rabljenim pridevnikom: nič dobrega se nam ne obeta; ekspr. doma ni nič drugega kakor prepir / s pridevniškim povedkovim določilom: nič ni tako nujno ali nujnega, da ne bi moglo počakati b) nav. ekspr., v povedni rabi: zanj to ni nič / ta misel ni nič novega; njegov roman ni nič posebnega c) kot predmet: zdaj nima ničesar več; ničesar nisem našel / junak se ničesar ne boji / navadno nesklonljivo, s samostalniško rabljenim pridevnikom: nič novega mi nisi povedal; danes nisem popil še nič toplega / ekspr.: prav ničesar ne razumeš; tudi dinarja mu ne dam, ničesar / ničemur več se ne čudim; te slike si niso v ničemer podobne; izguba se ne da z ničimer nadomestiti / o ničemer drugem ne govori č) v medmetni rabi: nič, najbolje bo, da grem sam ∙ ekspr. ali bo kaj ali ne bo nič izraža nestrpnost; ekspr. nič mu ni, samo dela se bolnega zdrav je; ekspr. več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič ni bil poškodovan; ekspr. nič ne bo z izletom izleta ne bo; ekspr. to ni ničemur podobno izraža nejevoljo; ekspr. za nič mu ni za nobeno stvar ne kaže zanimanja, se ne meni; ekspr. nič lažjega kot to to je zelo lahko narediti, opraviti; ekspr. nič kako smo se zabavali zelo; ekspr. denarja ima nič koliko zelo veliko; ekspr. nič kolikokrat je že bil pri nas ničkolikokrat; ekspr. nič zato, če je revna izraža nepomembnost povedanega; ekspr. tako govorjenje je dvakrat nič nesmiselno, prazno; ekspr. iz njega ne bo nikoli nič ne bo postal koristen, pomemben član družbe; ekspr. če nočeš z nami, pa nič izraža nejevoljno sprijaznjenje s čim; ekspr. hodil je tja, kot da ni nič izraža (navidezno) neprizadetost; ekspr. govori resnico, nič kot resnico samo resnico; kakor, kot nič ekspr. vzdigne vrečo kakor nič z lahkoto; pog., ekspr. za tako dejanje dobiš pet let kot nič boš obsojen na najmanj pet let (zapora); ekspr. vrže ga kot nič z lahkoto; pog. opomin je zalegel toliko kot nič prav nič; ekspr. meni nič, tebi nič so mu odpovedali brez utemeljitve, nepričakovano; preg. kjer nič ni, tudi vojska ne vzame kjer nič ni, ni kaj vzeti ♪
  25.      nìč  prisl. (ȉ) v nikalnih stavkih 1. izraža popolno zanikanje a) stopnje: njegova krivda ni nič manjša; on ni nič večji od mene; nič več nisva prijatelja / ekspr. knjiga ni nič vredna je slaba / nič se ne boji; za fante nič ne mara; saj se nič ne mudi; bolezen se mu nič ne pozna; on tega nič ne razume; elipt. kaj nam pa morejo? Nič / nav. ekspr., okrepljen: nič kaj rad me nima; čisto nič si nisva v sorodu; dekle ni kar nič napačno; prav nič se ne ve, kdaj pride b) količine ali mere: nič denarja nisem vzel s seboj; nima nič upanja; včeraj ni bilo nič zabave; ta človek ni nič prida; elipt. nič čuda, da ga ne marajo / ekspr., okrepljen: čisto nič prihrankov nimamo; le nič strahu / še nič ne misli na poroko; nič nam ne pomaga pri delu 2. z zanikanim velelnikom ali želelnikom krepi prepoved ali željo, da se kaj ne zgodi: nič ne govorite; nič ne skrbi / nič naj ne hodi v mesto; reci mu, naj nič ne sprašuje / ekspr., okrepljen: za te čenče nič nikar ne marajte; le nič mu ne verjemi / nič ne boš lenaril, delaj / elipt.: nič se bati; le nič govoriti; nič šepetanja ● ekspr. ubogi otrok, saj ga nič ni je zelo slaboten, šibek, suh; pog. zakaj te ni nič k nam ne prihajaš k nam na obisk; ekspr. njemu pa res nič ni vzdigniti vrečo z lahkoto jo vzdigne; ekspr. zanj mi pa res nič ni ne maram zanj, ne zanimam se zanj; pog. z njim ni danes nič, ima goste nima časa za druge; ni mogoče priti v stik z njim, govoriti z njim; nič ne dé, če je neroden nič hudega; vseeno je; ekspr. pustite človeka, če vam nič noče vam ne dela, prizadene hudega; ekspr. ta pa res nima nič od življenja nobene sreče, koristi; pog. nič nimamo proti pošteni zabavi ji ne nasprotujemo; ekspr. nič nimam z njim sem brez stikov z njim; nimam z njim ljubezenskih, spolnih odnosov; pog. lep je, lep, nič ne rečem, pa tudi drag izraža (zadržano) pritrjevanje; pog. če iz tega ne bo prepir, pa nič ne rečem izraža precejšnjo prepričanost o uresničitvi povedanega; ekspr. nič ampak, kar odloči se izraža odločno zavrnitev; ekspr. imam samo še hleb kruha, nič več in nič manj natanko toliko; ekspr. dal mi ni nič, še manj kot nič prav nič; preg. boljše malo kot nič ♪

   4.106 4.131 4.156 4.181 4.206 4.231 4.256 4.281 4.306 4.331  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA