Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nega (4.081-4.105)



  1.      nèsistemátičnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost nesistematičnega: nesistematičnost dela zmanjšuje uspeh / nesistematičnost pri pouku je lahko zelo škodljiva
  2.      nèskaljênost  -i ž (-é) lastnost, značilnost neskaljenega: neskaljenost vode / ekspr. verjela je v neskaljenost njune sreče
  3.      nèskládje  -a s (-) stanje neskladnega: v delu je čutiti neskladje med poetično vsebino in nedognano obliko; družbena, idejna neskladja / med njima prihaja do neskladja / priti v neskladje s predpisi / knjiž. to dejanje je v neskladju z njegovo poštenostjo ni v skladu
  4.      nèskládnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost neskladnega: neskladnost telesnega in duševnega razvoja / odpraviti neskladnost med besedami in dejanji / med ponudbo in povpraševanjem je prišlo do očitne neskladnosti nesorazmerja
  5.      nèsklépčnost  -i ž (-ẹ̑) lastnost, značilnost nesklepčnega: nesklepčnost seje / zaradi nesklepčnosti glasovanje ni bilo veljavno
  6.      neskônčen  -čna -o prid. (ó) 1. ki nima konca, meje: neskončen prostor / neskončen čas 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji a) glede na prostorsko razsežnost: neskončna daljava, dolina, ravnina / neskončna cesta b) glede na trajanje: neskončni pohodi; neskončen razvoj / čakali so ga dve neskončni uri ki sta se jim zdeli zelo dolgi c) glede na druge lastnosti: neskončni udarci; neskončna vprašanja / neskončna bolečina, ljubezen, sreča, žalost; neskončno trpljenje / neskončen razloček med zimo in poletjem / neskončna vestnost pri delu ◊ mat. neskončna množica množica, ki ima zelo veliko število elementov; neskončno zaporedje zaporedje, ki nima zadnjega člena; tekst. neskončno vlakno kemično vlakno, ki se lahko izdela v neomejeni dolžini; zelo dolgo vlakno iz naravne svile neskônčno prisl.: neskončno uživati, se začuditi; neskončno dolg; biti neskončno srečen; za hišo so porabili neskončno denarja zelo velikogeom. neskončno oddaljen bolj oddaljen od najbolj oddaljenega; mat. neskončno majhen ki je poljubno blizu nič; sam.: zasanjati se v neskončno; pojmovanje neskončnega in končnega
  7.      neskônčnost  -i ž (ó) 1. značilnost, lastnost neskončnega: neskončnost prostora; bistvo, pojem neskončnosti / ekspr. neskončnost pokrajine / ekspr. neskončnost samote 2. neskončen prostor: točka v neskončnosti / ekspr. strmeti v neskončnost vesolje 3. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do neskončnosti, v neskončnost izraža zelo visoko stopnjo glede na trajanje: piskanje lokomotive se je ponavljalo do neskončnosti; v neskončnost ne boš tega delal; pogovori se vlečejo v neskončnost
  8.      nèskŕbnost  -i ž (-ŕ) lastnost, značilnost neskrbnega človeka: večkrat so ga opominjali zaradi njegove neskrbnosti / do napake je prišlo zaradi neskrbnosti delavcev
  9.      nèskrômnost  -i ž (-ó) lastnost neskromnega človeka: očitali so mu neskromnost; visok položaj še ne opravičuje osebne neskromnosti / knjiž., ekspr. neskromnost njegovih želj je povzročila veliko negodovanja zahtevnost
  10.      nèskrupulóznost  -i ž (-ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost neskrupuloznega človeka: njegova neskrupuloznost / neskrupuloznost njegove kritike je vzbudila odpor brezobzirnost
  11.      nèslán  -a -o prid. (- -á) nasproten, drugačen od slanega: slana in neslana jezera
  12.      neslán  -a -o prid. ( ā) 1. ki ni slan, ni soljen: neslan kruh; uživati mora neslano hrano / ima neslano dieto ∙ ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela 2. nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom ki zaradi neprimernosti, nedostojnosti vzbuja neugodje, odpor: rad dela neslane dovtipe; pripoveduje neslane šale / neslan domislek neduhovit / dajati neslane pripombe neprimerne / neslano govorjenje neumno, vsebinsko prazno // neprijeten, zoprn: neslan človek; sukal se je okrog nje in postajal vedno bolj neslan / kot psovka molči, gobezdalo neslano nesláno prisl.: neslano govoriti, se norčevati; sam.: rad pove kaj neslanega
  13.      nèslíšnost  -i ž (-í) lastnost, značilnost neslišnega: neslišnost govorjenja / ekspr. vse se potaplja v neslišnost
  14.      nèslóžnost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost nesložnega: do nemirov je prišlo zaradi nesložnosti / sovražnik je izrabil njihovo nesložnost
  15.      nèsmísel  -sla [ǝ] m (-) 1. kar je v nasprotju z logiko: to je nesmisel; privesti do nesmisla; ekspr. čisti, goli, pravi nesmisel / besedni nesmisli ♦ filoz. nesmisel po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja; lit. bistroumni nesmisel besedna figura iz dveh izključujočih se pojmov 2. kar nima možnosti za uspeh: boj v takih okoliščinah je nesmisel / razvoj bo pokazal nesmisel tega ukrepa nesmiselnost 3. ekspr. nesmiselno govorjenje ali ravnanje: kar je storil, je velikanski nesmisel / pripovedovati nesmisle
  16.      nèsmíselnost  -i [sǝl] ž (-) lastnost, značilnost nesmiselnega: nesmiselnost trditve / nesmiselnost teh poskusov je bila očitna / opozoril je na protislovja in nesmiselnosti v delu
  17.      nèsmótrn  -a -o prid. (-ọ̑) ki ni smotrn: dojenčkovi gibi so nesmotrni // nenačrten, nepremišljen: nesmotrno gospodarjenje; nesmotrno izkoriščanje gozdov / nesmotrno razpravljanje nèsmótrno prisl.: nesmotrno se gibati; nesmotrno zapravljati čas; sam.: njegovo prizadevanje so ocenili kot nekaj nesmotrnega
  18.      nèsmótrnost  -i ž (-ọ̑) lastnost, značilnost nesmotrnega: nesmotrnost otrokovih gibov / izkazala se je nesmotrnost njihovega gospodarjenja
  19.      nesmŕtnost  -i ž () ekspr. lastnost, značilnost nesmrtnega: nesmrtnost umetnikovih del / s to iznajdbo si je zagotovil nesmrtnost
  20.      nèsóden  -dna -o prid. (-ọ́) ki ni soden: nesodni organi ♦ jur. nesodni spor spor, ki se reši brez posredovanja rednega sodišča
  21.      nèsodôbnost  -i ž (-ó) lastnost, značilnost nesodobnega: očitali so mu nesodobnost režije / vsi taki okraski spadajo v preteklost in izražajo nesodobnost
  22.      nèsoglásnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost nesoglasnega: predlog so zavrnili zaradi nesoglasnosti s predpisi // nesoglasje: med njimi je prišlo do nesoglasnosti / družinske nesoglasnosti
  23.      nèsójen  -a -o prid. (-ọ́) knjiž. ki (komu) ni usojen: večkrat je pomislil na svojo nesojeno nevesto / šel je mimo nesojenega mu doma
  24.      nèsolídnost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nesolidnega: obrtniška, poslovna nesolidnost / nesolidnost izdelkov
  25.      nèsomérnost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost nesomernega: njen obraz je kljub nesomernosti lep / nesomernost notranjih telesnih organov

   3.956 3.981 4.006 4.031 4.056 4.081 4.106 4.131 4.156 4.181  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA