Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

nega (3.801-3.825)



  1.      nègíbčnost  -i ž (-í) lastnost, značilnost negibčnega človeka: zaradi svoje negibčnosti ni mogel teči
  2.      nègíbnost  -i ž (-í) stanje negibnega: sunkovito se je zravnal in iztrgal iz negibnosti / daljša negibnost bolnikov kvarno vpliva na delovanje notranjih organov / negibnost prsta / ekspr. živeti v leni negibnosti / ekspr. duhovna, miselna negibnost ljudi
  3.      negírati  -am nedov. in dov. () 1. izjavljati, dokazovati a) da česa v resnici ni; zanikovati, ne priznavati: tega dejstva ne moremo negirati; ekspr. on odločno negira možnost kompromisa / negirati obstoj bogov b) da kaj ni v skladu z resničnostjo: negirati govorice o novih podražitvah; obtoženec je odločno negiral vse točke obtožnice / s tem dejanjem bi negirali doseženi sporazum / to odkritje negira prejšnjo teorijo 2. imeti, izražati negativen, odklonilen odnos do česa; odklanjati, ne ceniti: nekateri kritiki negirajo sodobno umetnost / abstraktno slikarstvo negira objektivno predmetnost negírati se nasprotovati si, izključevati se: ti dve dejstvi se negirata
  4.      nègmôten  -tna -o prid. (-ó) nasproten, drugačen od gmotnega: pri tem išče gmotne in negmotne koristi / negmotna škoda / potrebna bo tudi negmotna pomoč
  5.      nègódnost  tudi nègôdnost -i ž (-ọ́; -ó) lastnost negodnega: negodnost mladičev / knjiž. moralna negodnost mehaniziranega sveta nezrelost
  6.      nègospodárnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost negospodarnega človeka: vedeli so za njegovo negospodarnost / negospodarnost poslovanja
  7.      nègostoljúbnost  -i ž (-ú) lastnost negostoljubnega človeka: svojo negostoljubnost je skušal popraviti s pretirano prijaznostjo
  8.      nègotóvost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost negotovega: negotovost položaja / med vojno so bili, živeli v negotovosti; mučna negotovost; občutek negotovosti / vprašati z negotovostjo ∙ publ. iti v negotovost v negotovo, nejasno prihodnost; dolgo časa ga je pustil v negotovosti mu ni dal dokončnega odgovora na prošnjo, vprašanje
  9.      negovánost  -i ž (á) lastnost negovanega človeka: odlikovala jo je uglajenost in negovanost / telesna negovanost
  10.      negováti  -újem nedov.) 1. opravljati dela za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb a) dojenčka: mati neguje otroke; dojenčka skrbno negujejo b) bolnika: negovati ranjence; negovala ga je v bolezni, med boleznijo / negovati stare in onemogle 2. opravljati dela, ki so potrebna za čistočo, zdravje, lepši videz telesa ali telesnega dela: negovati kožo, lase, nohte; vsak dan se skrbno neguje 3. opravljati dela za pospeševanje rasti ali povečanje pridelka: negovati sadno drevje; negovati gozd; rože skrbno neguje 4. knjiž. načrtno se ukvarjati s čim z namenom doseči čimbolj popolno podobo: negovati svojo izgovarjavo; negovati pesniški jezik // krepiti, razvijati, utrjevati: negovati otrokove sposobnosti / negovati bratstvo in enotnost naših narodov negován -a -o: pravilno negovan gozd; imela je negovane nohte; skrbno negovan otrok
  11.      nègovorjèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni (bil) govorjen: našli so osnutek njegovega negovorjenega govora / negovorjeni jezik
  12.      nèhomogénost  -i ž (-ẹ̑) lastnost, značilnost nehomogenega: nehomogenost snovi / zelo je motila nehomogenost ansambla
  13.      nèhoté  prisl. (-ẹ̄) izraža, da se dejanje (z)godi a) neodvisno od volje: nehote se nasmehniti, seči po kozarcu; nehote se ti mož zasmili b) brez določenega namena: nehote razžaliti; počasi, hote ali nehote se vdaš / nevede in nehote se je izdal
  14.      nèhôten  -tna -o prid. (-ō) 1. nasproten, drugačen od hotnega: nehotni gibi; nehotna dejanja ♦ anat. nehotne mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje 2. knjiž. ki ni hotèn, ni nameren; nèhotèn: mirno je sprejel kazen za svojo nehotno krivdo; nehotna žalitev / na licu mu je zaigral nehoten nasmeh nasmeh proti volji
  15.      nèhôtnost  -i ž (-ó) lastnost, značilnost nehotnega: nehotnost gibov
  16.      nèhumánost  -i ž (-) lastnost, značilnost nehumanega: nehumanost postopka
  17.      nèimenován  -a -o prid. (-á) ki ni imenovan, ni omenjen: manjkajo podatki iz nekaterih imenovanih in iz vseh neimenovanih držav / darovalec želi biti neimenovan ◊ mat. neimenovano število količina, ki se izrazi brez merske enote; sam.: prispevek neimenovanega
  18.      nèinformíran  -a -o prid. (-) ki ni informiran: neinformirana javnost / za neinformiranega bralca problem v članku ni razumljiv
  19.      nèinteligéntnost  -i ž (-ẹ̑) lastnost neinteligentnega človeka: njegova neinteligentnost ga je pri delu zelo ovirala
  20.      nèiskán  -a -o prid. (-á) ki ni iskan: v njem je dobil neiskanega zaveznika / knjiž. njegova govorica je sproščena, neiskana
  21.      nèiskrénost  -i ž (-ẹ̄) lastnost, značilnost neiskrenega človeka: vse vedenje je kazalo njegovo neiskrenost / neiskrenost besed
  22.      nèizbéžnost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost neizbežnega: neizbežnost usode, vojne / knjiž. neizbežnost družbenih sprememb nujnost
  23.      nèizbírčnost  -i ž (-) lastnost neizbirčnega človeka: zaradi njegove neizbirčnosti mu ni bilo težko gospodinjiti / ekspr. neizbirčnost v uporabi sredstev za dosego cilja
  24.      nèizčŕpnost  -i ž (-) lastnost, značilnost neizčrpnega: neizčrpnost zalog / ekspr. neizčrpnost možnosti velika količina, množina
  25.      nèizdélanost  -i ž (-ẹ̑) lastnost, značilnost neizdelanega: neizdelanost kipa je takoj vidna / idejna neizdelanost zgodbe; jezikovna neizdelanost prevoda

   3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA